Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 12. 2012 Stran: 7
Lastniki NLB na sobotni skupščini niso glasovali o predlagani 375-milijonski dokapitalizaciji. Minister za finance Janez Šušteršič je že dan pred skupščino povedal, da država predlog nadzornikov pozdravlja, a po njenem mnenju v tem trenutku dokapitalizacija ni potrebna.
Predsednik uprave NLB Janko Medja je na skupščini povedal, da se je od sklica skupščine pred mesecem dni marsikaj spremenilo. Banka Slovenije je spremenila določene metodologije, ki bodo ugodno vplivale na družbo NLB, manj vpliva bodo imele na skupino, poleg tega je negotovost močno zmanjšala uveljavitev zakona o slabi banki. Banka je sama vstopila v nekaj velikih programov prestrukturiranja slovenskih podjetij in vse navedeno je pozitivno vplivalo na banko. Temeljni kapital banke (Core Toer 1) bo tako po besedah Medje »zadovoljiv«. Ali to pomeni, da se ta ne bo znižal pod sedem odstotkov, ni razkril. Kot smo poročali, bi se pri znižanju kapitala pod sedem odstotkov pogojno zamenljive obveznice co-co, ki jih je v zameno za 320 milijonov evrov posojila prejela država, pretvorile v kapital banke, posledično pa bi država, ki se ji po sklenitvi posla s KBC obeta 86-odstotni delež v NLB, pridobila še večji delež. Da so mali delničarji zadnjič na skupščini NLB, pa je v soboto menil njihov predstavnik Rajko Stankovič, saj da je država že nakazala, da bo do pretvorbe obveznic v kapital prišlo.
Kljub »zadovoljivemu« kapitalu banke po besedah Medje kapitalska vrzel obstaja, saj bo morala banka narediti še določene oslabitve, gospodarska kriza bo očitno še vztrajala, kapitalske zahteve pa se višajo. Dokapitalizacija bo tako slej ko prej potrebna. Po Šušteršičevih besedah je mogoče dokapitalizacijo pričakovati po tem, ko bo za dvig kapitala najprej vse storila banka sama, in po prenosu slabih terjatve na slabo banko, kar bo razkrilo dejanske potrebe po kapitalu NLB.
Pričakovanje države, da banka proda nestrateške naložbe, zasežene nepremičnine in deleže v podjetjih, da v naslednjih dveh letih zniža razmerje med prihodki in stroški za vsaj deset odstotnih točk in začne aktivno pridobivati vlagatelje, je na skupščini ponovil direktor direktorata na finančnem ministrstvu Matej Runjak. Medja je pojasnil, da NLB že organizira interno enoto za prestrukturiranje, in sicer ne le slabih, ampak tudi nestrateških naložb, ki naj bi zaživela v prvem četrtletju 2013. Hkrati je izrazil pričakovanje, da bo država kot lastnica povedala, od katere točke pričakuje znižanje razmerja med prihodki in stroški. NLB je zaradi predčasnega odkupa hibridnih instrumentov v letošnjem letu namreč zabeležila enkratne pozitivne prihodke, zato bi bila uporaba razmerja v letošnjem letu neprimerna. Banka je poleg tega že oddala načrt prestrukturiranja, ki ga po zadnji dokapitalizaciji zahteva Evropska komisija. Slednja bo preučevala upravičenost junijske dokapitalizacije banke po ceni 36,7 evra. Da bi državni nakup 22- odstotnega deleža banke od KBC po ceni zgolj en evro kakor koli vplival na odločanje komisije, Šušteršič ne pričakuje, saj je bila, kot je pojasnil, cena junijske dokapitalizacije s komisijo predhodno dogovorjena, nakupna cena po en evro pa je rezultat dogovora med dvema lastnikoma banke.