Medij: Nedelo
Avtorji: Repovž Mija
Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki
Datum: 26. 07. 2009
Stran: 4
Sloveniji proračun precej določajo lobiji, je nedavno opozoril minister Mitja Gaspari. Ob taki diagnozi izkušenega politika bi morali vsi skočiti na noge. Proračunska sredstva so edini vir, s katerim lahko vlade usmerjajo in spodbujajo razvoj v želeno smer. Če razvoj usmerjajo lobistije spačen ali skrpucalo parcialnih interesov. A izjava je ostala povsem neopažena. Nobenega spraševanja, zakaj in kako lobijem to uspe. Neprimerna in neučinkovita poraba zbranih davkov pa ni edino področje delovanja lobijev. Afera zaradi noro dragih, hkrati pa nefunkcionalnih operacijskih miz, s katerimi so posamezniki prek zvez s politiki dolga leta mlatili mastne denarce, je le eden najbolj razvpitih in sprevrženih primerov. Poskusu brezobzirnega lobiranja smo bili priča tudi v minulih dneh. Kot običajno je bil to spopad neenakopravnih igralcev: na eni strani sta bila materialno dobro podprto združenje finančnih skladov ter mogočno finančno ministrstvo, na drugi pa združenje malih delničarjev. Torej asociacija, ki poskuša po svojih močeh preprečevati, da bi uprave ali veliki lastniki izigravali male delničarje. Zgodba je po svoje klasična. Ministrstvo za finance je v vladno obravnavo na hitro vložilo predlog podaljšanja skrajnega roka za preoblikovanje štirih močnih investicijskih družb - NFDi, Krone Senior ID, KD ID in Zvona Ena ID - za dodatna tri leta, z 2011 na 2014. Glavna posledica podaljšanja bi bila, da bi uprave še naprej v celoti obvladovale štiri družbe, prelivale zaupana sredstva po lastni presoji, več kot 110.000 delničarjev pa bi ostalo finančno občutno prikrajšanih. Naštete štiri družbe so še zadnji preostanek posebnih finančnih institucij, ki so bile pri nas pod imenom pidi uvedene z množično privatizacijo družbenih podjetij. Vladam naivnih tranzicijskih držav so take spačke vsiljevale najbolj razvite države. Njihovi odposlanci so zatrjevali, da bosta množična privatizacija in prehod v kapitalizem samo tako zadosti hitra, ekonomsko učinkovita in pravična. V nasprotnem, so govorili, se bo vsega polastila bivša nomenklatura. Za tem prepričevanjem pa seje, kot seje pokazalo pozneje, skrival predvsem egoizem - možnost poceni nakupov strateško pomembnih podjetij, katerih delnice so prišle na trg v katastrofalno velikih količinah. Domnevno idealni predlog je sprejela tudi Slovenija, k sreči le deloma. Loterija seje zavrtela. Vsak državljan je dobil lastninski certifikat. Kdor je bil v tistem času ali kdaj prej zaposlen v kakšnem od podjetij, gaje lahko zamenjal za njegove delnice. Če je delal v dobrem, je bil ponavadi zadovoljen. Zaposleni v državni upravi in javnem sektorju pa prav veliko možnosti niso imeli. Vpide so bili vloženi certifikati več kot 1,3 milijona Slovencev. Toda kmalu se je potrdilo preslišano svarilo, da bodo šefi pidov bistveno bolj kot na vlagatelje certifikatov mislili nase. Storili so vse, da bi ohranili privilegirani status. Eden od njih je pred nosom nadzornih institucij celotno premoženje preselil v tujino. Po svojo pravico so se pogosto obračali na sodišče, tudi na ustavno. Pri tem so si pomagali z najboljšimi odvetniki. Zlasti zagrizeno so se branili preoblikovanja v vzajemne sklade. Preoblikovanje bi delničarjem pidov omogočilo, da iz njih izstopijo, če z upravljanjem svojega denarja ne bi bili zadovoljni, njihove šefe pa morda prisililo k bolj aktivnemu inpoštenemu delovanju. K temu jih je zavezal šele zakon iz leta 2002. Pričakovali bi, da bo ministrstvo štiri zamudnike zavrnilo in morda oštelo; toda to se ni zgodilo. Še več, skrajni rok je na njihovo pobudo sklenilo podaljšati po hitrem postopku, in to v času, ko so dopusti na vrhuncu. Naknadno se je ugotovilo, da je predlog ministrstva delno dobesedno prepisana pobuda, ki jo je oblikovalo združenje šef ov finančnih skladov pod vodstvom Staneta Valanta. Enak je bil tudi razlog za podaljšanje skrajnega roka -finančna kriza in potencialna nevarnost dodatnega padca borznih tečajev. Skrivaško početje ministrstva je bilo po zaslugi združenja malih delničarjev pravočasno razkrinkano. Enako hitro kot seje za podaljšanje ogrelo, gaje ministrstvo zdaj začasno zadržalo in obljubilo, da bo zadevo proučilo in pretehtalo. Bo res? Na videz drzno razmišljanje znanega ekonomista, daje lobiranje le legalizirano podkupovanje, daje misliti. >N > O Ol CD M MMMMH