Medij: Dnevnik Avtorji: Jernej Ogrin Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 09. 2012
Ljubljana - V zadnjem času postaja znova aktualna tema prodaja največje slovenske zavarovalniške skupine, Zavarovalnice Triglav, saj želi država z namenom znižanja proračunskih izdatkov in izogibanja potrebi po vladni pomoči zmanjšati izpostavljenost v največjih finančnih družbah na četrtinski delež.
V tem krogu je Triglav najbolj dobičkonosen, saj cilja v letošnjem letu na čisti dobiček v višini 61 milijonov evrov, v nasprotju z bankami pa je zanimiv tudi za več evropskih finančnih velikanov. Ne le zaradi slovenskega trga, ki trenutno prinaša večino dobička, temveč predvsem zaradi neizkoriščenega potenciala rasti na trgih jugovzhodne Evrope, kjer je zavarovalniški trg še v povojih, Triglav pa je razmeroma močan zlasti na Balkanu.
Velik potencial srednjeevropske regije
Prav regija srednje in vzhodne Evrope (CEE) naj bi v prihodnjih letih beležila višjo gospodarsko rast in posledično tudi občutnejšo krepitev zavarovalniškega trga od zahodne Evrope. Pri tem premoženjska in odškodninska zavarovanja še vedno predstavljajo največji delež celotnega obsega zbranih premij, ta segment pa bo zaradi krize tudi najbolj na udaru. Toda še bistveno večji potencial ima segment življenjskih zavarovanj, saj rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev, zdravstvene in pokojninske reforme ter večja ozaveščenost prispevajo k vse večjemu povpraševanju po tej vrsti zavarovanj. Tudi v celoti gledano nizka raven tržne penetracije zavarovanj regije CEE v primerjavi z zahodno Evropo omogoča veliko možnosti za organsko rast, zaradi občutnih razlik v gospodarskih razmerah med posameznimi državami pa bo pri tem ključno vlogo odigrala raznolika tržna strategija. Pri tem se bodo morale zavarovalniške družbe vseeno spopasti tudi z učinki krize, ki je številne države CEE močno prizadela, zlasti z vidika trga dela, investicijske dejavnosti in kopičenja zadolževanja. Zato se bo regija soočala s tremi ključnimi izzivi: valutnimi tveganji, močno izvozno izpostavljenostjo zahodni Evropi in tesno bančno povezanostjo z evropskim finančnim sistemom. Zavarovalnice so za povrh izpostavljene dodatni oviri v obliki strožjih solvenčnih zahtev, ki naj bi se po trenutni časovnici začele uporabljati leta 2014 in bi lahko pripeljale do novega vala konsolidacije med manjšimi zavarovalnicami.
Evropska velikana višata poslovne napovedi
Največji evropski zavarovalnici, nemška Allianz in francoska AXA, sta v zadnjem času beležili spodbudne rezultate, k čemur so pripomogle višje premije iz naslova življenjskih, zdravstvenih in premoženjskih zavarovanj, medtem ko svetovne zavarovalnice okrevajo tudi po lanskem rekordnem letu glede izplačil zaradi potresov in poplav na Japonskem oziroma Tajskem. Zaradi teh je zavarovalnicam uspelo tudi z zvišanjem premij, vseeno pa imajo težave pri izplačilih rent zaradi nizkih obrestnih mer kot posledice evropske dolžniške krize. Münchenski Allianz je kljub temu potrdil letošnji cilj dobička med 7,7 in 8,7 milijarde evrov, še naprej pa si prizadevajo zmanjšati prisotnost na trgih, ki so izpostavljeni kriznim in cikličnim učinkom. Pariška AXA se medtem širi zlasti v Azijo, s čimer želi doseči desetodstotno letno rast dobička, ki naj bi do leta 2015 znašal okoli šest milijard evrov, to pa naj bi dosegli tudi s krčenjem stroškov in prodajo premoženja.
Pozavarovalnici si ogledujeta Slovenijo
Med kandidati za prevzem Triglava se glasno omenjata tudi dve največji svetovni pozavarovalnici, nemška Munich Re in švicarska Swiss Re. Sicer pa Munich Re za letos načrtuje preseči lastne cilje dobičkonosnosti 2,5 milijarde evrov, saj so se polletni prihodki z naslova bruto premij zvišali na 25,9 milijarde, višji dobiček pa je zabeležila tudi investicijska dejavnost. Tudi Swiss Re je uspelo zvišati znesek zbranih premij, na nižji dobiček pa je vplivala zlasti prodaja ameriške enote družbi Jackson National Life. Še precej pomembnejša pa bo prodaja hčerinske družbe Private Equity Partners največjemu svetovnemu upravljalcu premoženja, ameriškemu BlackRocku. Ta bo s prevzemom sklada, ki ima v upravljanju za šest milijard pretežno infrastrukturnih naložb, okrepil prisotnost v Švici in obenem okrepil strateško sodelovanje s švicarsko pozavarovalnico.
Padla velikana plačujeta za stare grehe
Največja nizozemska finančna skupina ING Groep, ki je bila leta 2010 celo največji bančno-zavarovalniški konglomerat na svetu z letnimi premijami več kot 54 milijard evrov, se v zadnjem času ukvarja zlasti s prodajo premoženja. Skupina je namreč leta 2008 prejela desetmilijardno državno pomoč, ki jo je sicer v veliki meri že povrnila, vseeno pa zaradi zahtev evropske komisije nadaljuje dezinvestiranje zavarovalniške dejavnosti. Še bolj pa je svetovni finančni zlom leta 2008 udaril po American International Group (AIG), saj je morala nekoč največji svetovni zavarovalnici na pomoč priskočiti tudi država. S pomočjo astronomskih 182,3 milijarde dolarjev davkoplačevalskega denarja se družba počasi postavlja na noge, saj naj bi letos že tretje leto zapored dosegla dobiček, kar je zasluga višje donosnosti investicij in boljšega poslovanja premoženjskega oddelka. To je v skladu s sanacijskim načrtom, v okviru katerega AIG za izboljšanje donosnosti povečuje tudi naložbe v zavarovalništvo na rastočih trgih. Tako je družba nedavno že napovedala morebitno širitev na Balkan, pri čemer je za pravo ceno pripravljena kupiti Zavarovalnico Triglav in Croatio Osiguranje, s čimer bi pokrili velik del regije.
Krepitev regionalnih težkokategornikov
Italijanska zavarovalniška skupina Generali se je v zadnjih letih s pomočjo prevzemov močno okrepila na trgih zahodne Evrope in se prebila celo na drugo mesto med evropskimi zavarovalniškimi velikani. Sočasno se je ponovno uveljavila tudi v vzhodni Evropi, kjer se je dolgo časa postavljala na noge, potem ko je zaradi 2. svetovne vojne izgubila kar 14 zavarovalniških družb. Letos si je družba v dobršni meri opomogla od lanskih odpisov grških obveznic, glavno breme za poslovne rezultate pa so predstavljale odškodnine zaradi močnih majskih potresov v osrednji Italiji, medtem ko zaostrovanje dolžniške krize in borzni padci negativno vplivajo tudi na investicijsko dejavnost. Leto 2011 pa je bilo v nasprotju s številnimi konkurenti najuspešnejše doslej za dunajsko Vienna Insurance Group (VIG), ki želi rast premij in dobička nadaljevati tudi v prihodnje. Pri tem bo poudarek na organski rasti in konzervativni naložbeni strategiji, čeprav ne izključujejo niti možnosti prevzemov, ki bi ustrezali trenutnemu zavarovalniškemu portfelju in razvojni strategiji. Ta predvideva ohranitev položaja VIG kot vodilne zavarovalniške skupine v regiji CEE, priložnosti za večjo izkoriščenost trga pa vidijo zlasti na Balkanu, na Poljskem in v Ukrajini.
Triglav se želi krepiti na Balkanu
Zavarovalnica Triglav sicer za finančne velikane morda ni zanimiva zgolj zaradi zavarovalniške dejavnosti, temveč tudi z vidika upravljanja premoženja. V lasti ima namreč Triglav DZU, s slabe pol milijarde evrov sredstev največjo slovensko upravljavsko družbo, kar bi bilo lahko v bodoče pomembno zlasti v primeru uvedbe pokojninskih računov tretjega stebra (P-računov). Sicer pa predsednik uprave Triglava Matjaž Rakovec poudarja, da ni pomembno, ali bo novi največji lastnik družbe finančni sklad ali tuji zavarovalniški velikan, temveč le to, da bo zavarovalnici še naprej omogočal razvoj in rast. Pri tem si bo Triglav prizadeval tudi za širitev v tujino, kjer trenutno zbere okoli 20 odstotkov celotne premije, osredotočili pa se bodo zlasti na trge nekdanje Jugoslavije. Premija namreč na Hrvaškem denimo znaša 288 evrov na prebivalca, v Srbiji 75 evrov, medtem ko znaša v Sloveniji 1080 evrov, v Evropi pa v povprečju 2100 evrov. To pomeni, da je trg v nasprotju s slovenskim še nenasičen in ima precejšen potencial za rast. Pri širitvi na Balkan je Triglav sicer deležen tudi pomoči Mednarodne finančne korporacije (IFC). Skupina je želela lani s kotacijo na varšavski borzi financirati še širitev v Bolgarijo, Romunijo in Turčijo, a jim je namero preprečil AUKN. Nedavno so od Save za 14,8 milijona evrov kupili tudi nepremičninski oddelek z namenom krepitve nepremičninske dejavnosti.
Predsednik uprave KD Skladov Matej Tomažin sicer za dober signal glede prodaje Triglava šteje že to, da imamo kupca, ki je pripravljen razmišljati o resni ponudbi. "To je za Slovenijo priložnost, da se pri načrtovani privatizaciji državnega premoženja resno opredeli do tega, katere naložbe so strateške in katere so na voljo za prodajo," pojasnjuje Tomažin.