Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 08. 2012 Stran: 9
Komu je v interesu nizka cena delnice NKBM, se bo pokazalo, ko bo država prodajala svoj delež. Še prej bi bilo smiselno, da banko dokapitalizira, da ne bi razvrednotila svojega deleža
Delničarji NKBM so na torkovi skupščini imenovali družbo Deloitte Revizija iz Ljubljane za pooblaščenega revizorja za revidiranje računovodskih izkazov banke in Skupine NKBM za leto 2012. Tako so na posebej sklicani skupščini potrdili predlog, ki ga je na junijski redni letni skupščini kot nasprotni predlog podal Rajko Stankovič, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS).
Revizija za 330 tisoč evrov
Takrat njegov predlog ni dobil podpore, češ da bi menjava revizorja zavlekla pripravo dokapitalizacije banke, kakor tudi ne predlog takratnega nadzornega sveta banke (vodil ga je dr. Dušan Jovanovič), da bi banko in skupino revidirala družba Ernst & Young iz Ljubljane. Na torkovi skupščini je bilo prisotnih 53 odstotkov delničarjev z glasovalno pravico in predlog nadzornega sveta, od sredine julija mu predseduje dr. Peter Kukovica, so sprejeli soglasno. Imenovanje revizorja je bila edina vsebinska točka skupščine, ki letos zaradi potrebne dokapitalizacije verjetno ni bila zadnja.
Banka je po javnem zbiranju ponudb za novega revizorja prejela ponudbe treh družb: PricewaterhouseCoopers, Deloitte Revizije in KPMG, vse iz Ljubljane. Revizijska komisija nadzornega sveta banke je ugotovila, da Deloitte Revizija izpolnjuje zahtevane kriterije, cena 330 tisoč evrov pa je bila za okoli 10 odstotkov nižja od drugih ponudnikov, je povedal dr. Peter Kukovica. Glavni razlog, da se je nadzorni svet odločil skupščini predlagati družbo Deloitte Revizija, je bil po besedah Petra Kukovice ta, da je Deloitte Revizija sodelovala pri julija končanem skrbnem pregledu banke, tako so se njeni revizorji seznanili s portfeljem banke, zaradi česar bo prehod na novega revizorja čim bolj nemoten. Poleg tega so bili pomembni še drugi kriteriji, je povedal Peter Kukovica: obstoj in obseg poslovanja revizijske družbe, izkušnje revizorjev z računovodskimi izkazi bank in podjetij, število pooblaščenih revizorjev, cena in dodatne storitve.
Ob napovedanih dodatnih revizijah je mali delničar Venčeslav Pire vprašal, kako so pravzaprav potekale redne revizije, ki vsa minula leta niso odkrivale nepravilnosti v poslovanju banke, zdaj pa se slabitve večajo iz meseca v mesec. Predlagal je, da bi v prihodnje ocenjevali tudi delo nadzornega sveta, bančnega menedžmenta in revizorskih hiš.
So revizorji spregledali luknje na Hrvaškem?
"Ta skupščina je bila protokolarne narave, ker smo odločali samo o eni vsebinski točki, ki bi jo lahko rešili, če bi sprejeli moj nasprotni predlog na prejšnji skupščini. Takrat Deloitte Revizija ni bila izglasovana, ker predsedniku uprave banke ni bilo znano, da je Deloitte že takrat dala ponudbo, kar mu je zamolčal nekdanji predsednik nadzornega sveta dr. Dušan Jovanovič. Družba Ernst & Young bi že četrto leto revidirala banko, njeni izkazi so bili vedno potrjeni na skupščini, kasneje pa se je izkazalo, da so pri poslovanju na Hrvaškem nastale določene luknje. Verjetno so revizorji ali spregledali ali zamižali, zato je bilo nezaupanje lastnikov do te revizijske hiše tako veliko, da je na junijski skupščini niso mogli potrditi za revidiranje rednih rezultatov banke," je po skupščini povedal Rajko Stankovič, ki upa, da bo v banki prišlo do razčiščevanja odgovornosti za preteklo poslovanje. "Aleš Hauc je ob nastopu mandata napovedal, da bo za vse tiste, ki so se pregrešili zoper premoženje banke in delničarjev, zahteval bodisi odškodninsko bodisi kazensko odgovornost," je dejal Rajko Stankovič.
Informacije o vse težjem položaju NKBM Rajko Stankovič vidi v luči načrtovane prodaje deleža v Zavarovalnici Maribor: "Mislim, da bi ob ugodni dražbi, saj se poleg Pozavarovalnice Sava za zavarovalnico zanimata še dva morebitna kupca, banka lahko ta delež, ki pomeni 70-odstotni delež tržne kapitalizacije, dobro unovčila. Ta banka je danes podcenjena, da pa bi delničarji vanjo spet zaupali, je treba sankcionirati vse tiste, ki so se pregrešili, in pokazati, da je upravljanje zdaj drugačno, kot je bilo v preteklosti," je povedal Rajko Stankovič. NKBM je imela v prvem polletju 2012 za 39,9 milijona evrov izgube iz rednega poslovanja, čista izguba pa je znašala 38,6 milijona evrov. Rebalans poslovne politike in finančnega načrta banke za letos predvideva čisto izgubo v višini skoraj 70 milijonov evrov.
Banko naj dokapitalizira država
"Če je država že dvakrat dokapitalizirala banko, bi bilo čudno, če zdaj ne bi ohranila svojega deleža. Banko je treba dokapitalizirati in potem takoj začeti prodajati delež. Če je nekdo dokapitaliziral banko po 27 evrov, potem po osem evrov, bi bilo smiselno delež obdržati pri morebitni dokapitalizacijski ceni evro ali evro in pol, o tej ceni delnice zgolj ugibam, ker bi sicer to pomenilo zelo poceni razvrednotenje državnega deleža, poleg tega bi bila s tem onemogočena tudi prodaja večinskega deleža," pravi Rajko Stankovič.
Da bi bilo prav, da država dokapitalizira NKBM, meni tudi mag. Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD). "Podpiramo vse možnosti, da se izboljša kapitalska ustreznost banke. Če ne gre drugače, tudi z državo, ker zdaj kaže, da druge možnosti ni. Ne glede na to, kakšne so izkušnje iz preteklosti ali pa ravno zaradi njih, je mogoče zagotoviti takšno dokapitalizacijo, ki bi banki omogočila normalno poslovanje in dopustila tistim, ki jo dokapitalizirajo, da imajo pričakovane učinke. To, da predstavljajo naše banke že vrsto let samo odtok, v katerega znova in znova iztekajo dokapitalizacije za vzdrževanje kapitalske ustreznosti, je problem, ki zahteva iskanje odgovornosti tistih, ki so takšno stanje povzročili," je povedal Kristjan Verbič.
Scenarij izgubljanja vrednosti
Glede rekordno nizkega tečaja delnice NKBM, ki je torkovo trgovanje na Ljubljanski borzi končal pri 1,35 evra in izgubil 0,15 odstotka vrednosti, je Rajko Stankovič dejal, da je to na žalost odraz plitvega domačega kapitalskega trga in nezaupanja vlagateljev, ali bodo pričakovane tožbe vložene ali ne.
"Takšen padec tečaja delnice je katastrofa. NKBM je vredna več, kot kaže vrednost delnice na organiziranem trgu. Razlogov je več, tudi v ravnanju na prejšnjih skupščinah in nekonstruktivni drži tistih akterjev, ki bi morali delovati najbolj odgovorno. Ta ravnanja so bila takšna, kakor da gre za namerno zniževanje tečaja delnice. Verjetno se bo pokazalo, da je kdo zainteresiran kupiti delež po tako nizki ceni, ko bodo naprodaj deleži večinskega lastnika, države in paradržavnih skladov, kot je načrtovano. Tako bo lažje doseči nižjo ceno za prevzem banke, pa kdor koli bo prevzemal večinski delež," je povedal Kristjan Verbič.
Država bi morala prodajati po čim višji ceni, se strinja Kristjan Verbič. "Toda ravnanja, ki so pripeljala do takšne cene na borznem trgu, potrjujejo, da smo imeli prav tisti, ki smo izražali bojazen, da je takšno ravnanje usmerjeno v to, da se cena čim bolj zniža, da bo nekdo, ki čaka z mošnjičkom, čim ugodneje prišel do takšnega sistema, kot je NKBM, in drugih finančnih in gospodarskih sistemov v Sloveniji. Saj imamo povsod opravka z identično situacijo, po kateri so cene delnic na organiziranem trgu nižje, kot je njihova realna vrednost."
Več kot sto tisoč malih delničarjev, ki so v prvi javni ponudbi leta 2007 kupili delnice NKBM po 27 evrov, so tako ostrigli kot ovce. "Da, in ta proces se je samo nadaljeval in stopnjeval. Zato smo v VZMD zelo nezadovoljni, ker nam ni uspelo doseči spoštovanja vrste deklarativnih zagotovil, na katera opozarjajo iz Mednarodnega denarnega sklada in OECD, pri tistih, ki so imeli v rokah upravljavske pravice v Sloveniji. Kakšni so bili pri tem pravi motivi in interesi, se bo slej ko prej pokazalo, saj tega ni mogoče pripisati naključju in neznanju," ocenjuje Kristjan Verbič.
Nič o odškodninskih tožbah
Delničarji so bili s pojasnili o postopku izbire revizorske hiše zadovoljni, niso pa dobili informacij o načrtovani dokapitalizaciji, o rezultatih skrbnega pregleda in notranje revizije, ki jo je na prejšnji skupščini napovedal predsednik uprave banke Aleš Hauc, ter o postopkih morebitnega vlaganja odškodninskih tožb. Ker ta tematika ni bila na dnevnem redu, pred skupščino pa nihče (ki bi imel najmanj 10-odstotni delež) ni podal predloga za razširitev dnevnega reda, je Boštjan Špec, odvetnik iz Ljubljane, ki je skupščini predsedoval, zavrnil predlog Rajka Stanko viča, da bi predsednik uprave Aleš Hauc delničarje s temi informacijami seznanil po končani skupščini. Uprava banke bo na seji nadzornega sveta konec avgusta s temi podatki seznanila nadzornike in šele potem, zaradi enakomerne obveščenosti, javnost, je napovedal Aleš Hauc (ki se mu bo v upravi po 20. avgustu pridružil novi član uprave Igor Žibrik), čeprav je prav skupščina mesto, kjer so delničarji najbolj neposredno obveščeni o poslovanju družbe.