Medij: Delavska enotnost
Avtorji: M. M.
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 09. 07. 2009
Stran: 16
Na kratko o zakonu o delnem povračilu nadomestila plače dober mesec po uveljavitvi Tretji paket vladnih protikriznih ukrepov je prinesel tudi Zakon o delnem povračilu nadomestila plače (ZDPNP) in s tem institut »začasnega čakanja na delo«. Namenjen je ohranitvi delovnih mest in je nadaljevanje ukrepa, uveljavljenega z Zakonom o delnem povračilu polnega delovnega časa (ZDPPDČ). Ta naj bi prenehal veljati konec septembra, vendar vlada že pripravlja predlog za njegovo podaljšanje. Vlada želi z zakonom ohraniti delovna mesta, tako da podjetja delavcev ne bi odpuščala, ampak bi jih poslala na čakanje z možnostjo vrnitve na delovno mesto. Zakon je tudi razvojno naravnan, saj morajo podjetja delavce na čakanju vključiti v usposabljanje oz. izobraževanje. Z ZDPNP je breme krize razdeljeno med državo, delodajalce in delavce po formuli 50735/15 - država bo delavcem izplačala polovico, delodajalci pa 35 odstotkov plače, hkrati pa se bodo delavci odpovedali 15 odstotkom plače in bili deležni dodatnega izobraževanja. To je za vse tri strani dolgoročno ugodneje, kot da bi delavci pristali na zavodu za zaposlovanje. Osnovni cilj zakona je preprečevanje brezposelnosti ob hkratnem varovanju interesov delavcev v delovnem razmerju, je na nedavnem seminarju ZSSS o tem zakonu poudarila pravna strokovnjakinja ZSSS Andreja Toš Zajšek. ZDPNP namenjen le žrtvam recesije, ne izgubašem Za subvencioniranje začasnega čakanja na delo bodo lahko po tem zakonu zaprosile vse gospodarske družbe, ustanovljene po zakonu o gospodarskih družbah, druge zadruge in fizične osebe, ki zaposlujejo delavce po zakonu o delovnih razmerjih (ne velja za društva, javne zavode ...), ki so zaradi učinkov svetovne gospodarske krize ugotovile, da začasno ne morejo več zagotavljati dela največ 50 odstotkom delavcev hkrati, tiste, ki zaposlujejo le enega delavca, pa temu ne morejo zagotoviti dela za največ 50 odstotkov časa mesečno. Podjetja pa morajo izpolniti še druge pogoje: njihov težek položaj mora biti povezan s krizo, ne s siceršnjimi težavami in umiranjem na obroke. To naj bi zagotovilo določilo, da ne sme njihova izguba znašati v zadnjih 12 mesecih več kot polovico osnovnega kapitala, vrednost njihovega premoženja ne sme znašati manj od vsote njihovih obveznosti, niti ne sme biti nad njim izvajan postopek insolventnosti (prisilna poravnava). Podjetje, za katero je z odločbo ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za dodelitev pomoči države, bo z zavodom za zaposlovanje sklenilo pogodbo o delnem povračilu nadomestila plače in pogodbo o delnem povračilu stroškov usposabljanja. V njej se bo obvezalo, da v času prejemanja delnega povračila ne bo začelo postopka odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov nobenemu zaposlenemu, da v tem času v podjetju ne bodo odrejali nadur, da bodo v tem času delavcu zagotovili usposabljanje in izobraževanje najmanj za 20 odstotkov časa njegove napotitve na začasno čakanje na delo (v skladu s predloženim programom ohranitve in dviga kakovosti delovnih mest in razvoja človeških virov) in da v tem času ne bodo obračunali ali izplačali nagrad članom organov vodenja in nadzora podjetja. Ob vsem tem pa mora delodajalec za delavce plačevati tudi obvezne prispevke za socialno varnost V ukrep bo lahko posamezno podjetje vključeno najmanj tri in po podaljšanju največ 1 2 mesecev. Posamezen delavec bo vključen največ šest mesecev, z možnostjo podaljšanja če se v programu kaj spremeni in ob soglasju zavoda za zaposlovanje. Pravice delavcev Delavec, napoten na čakanje po tem zakonu, mora od delodajalca o tem obvezno dobiti pisno obvestilo. To mora vsebovati vsa podrobna in jasna navodila delavcem o tem na kakšen način jih bo delodajalec poklical nazaj na delo, o morebitnih prekinitvah čakanja, izobraževanju oz. usposabljanju ... Delavec bo v času čakanja dobil nadomestilo v višini 85 odstotkov osnovne plače. Osnova bo povprečje zadnjih treh plač delavca. Pri delodajalcih, kjer so plače že zniževali v okviru ukrepa skrajšanega delovnega časa, se morajo upoštevati plače pred znižanjem. Nadomestilo ne sme znašati manj kot minimalna plača in ne več, kot je delavec v povprečju prejemal zadnje tri mesece. Delavec mora od delodajalca redno prejemati plačilne liste. Delavci na začasnem čakanju bodo morali biti vključeni v usposabljanje oz. izobraževanje vsaj 20 odstotkov delovnega časa na čakanju, delodajalci pa bodo lahko za usposabljanje dobili do 500 evrov na delavca. Kaj pa sindikat? Ta mora vztrajati, da se vse določbe ZDPNP dosledno izvajajo. Za razliko od ZDPPDČ vloga sindikata ni tako odločujoča, delodajalec se je z njim dolžan posvetovati le pred sprejemom programa izobraževanja, lahko pa svojo vlogo opravlja tako, da kršitve prijavlja pristojnim na zavodu za zaposlovanje in pristojnim inšpekcijam. Zakon določa tudi kazenske sankcije za kršitelje. Strokovne službe ZSSS pozivajo sindikalne zaupnike in območne organizacije ZSSS, naj jih obveščajo o izvajanju zakona. S spremljanjem dogajanja v praksi bo ZSSS lažje argumentirano nastopala ob morebitnih težnjah delodajalcev, da nekatere ugodnosti zakona po njegovem izteku poskušajo še najprej uveljavljati pri spremembah druge zakonodaje. Strokovnjaki ZSSS so tudi pripravljeni v vsakem trenutku svojim zaupnikom na terenu pojasniti določila zakona. Delodajalci bodo morali za to uporabiti svoja združenja oz. zbornice, katerih člani so. M. M. Po podatkih zavoda za zaposlovanje so podjetja do konca junija letos napovedala, da bodo na čakanje poslala preko 9000 delavcev. Kako je nastajal ZDPNP Za razliko od ZDPPDČ je ZDPNP nastajal v sodelovanju s socialnimi partnerji in je plod kompromisa, ki so ga partnerji dosegli v ekonomsko-socialnem svetu. Odprti sta ostali le dve vprašanji: osnova izračuna nadomestila plače za čas čakanja na delo in glede možnosti podaljšanja odreditve čakanja s šest na 12 mesecev. Ko je matični odbor državnega zbora obravnaval predlog tega zakona, nanj ni imel pripomb, amandma je poskusil vložiti SDS, v njegovem imenu Dušan Krajnik, in se je nanašal na male delodajalce, zlasti tiste z enim ali dvema zaposlenima. Matični odbor ga je zavrnil, državni zbor pa ga je kasneje sprejel, kar pa po besedah Andreja Zorka, izvršnega sekretarja ZSSS za pravno področje, ni vplivalo na sistemske rešitve zakona. ZDPNP ne vpliva na določila zakona o delovnih razmerjih, ampak jih le začasno, za čas svetovne recesije, dopolnjuje. Državni zbor je ZDPNP sprejel 27. maja, v uradnem listu je bil objavljen 5. junija, veljati pa je začel že dan kasneje. Podjetja se bodo lahko prijavljala na zavod za zaposlovanje do marca 2010, zakon pa bo veljal do marca 20 1 1 . Ukrep naj bi pomagal ohraniti 25 tisoč delovnih mest, pravijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Na spletni povezavi: http://vww.mddsz.gov.si/si/delovna podrocja/trg dela in zaposlovanje/zakon o delnem povračilu nadomestila plače/ in na strani zavoda za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/ZaDelodajalce/ZDPNP/DelnoPovraciloNa... so poleg zakona objavljene vse potrebne informacije o njegovem uveljavljanju in pogosta vprašanja.