Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 22. 09. 2011 Stran: 10
Napovedane spremembe Zakona o prevzemih so za bankirje dobrodošla poenostavitev poslovanja, ali bo to pospešilo prestrukturiranje podjetij, še ni mogoče soditi
V paketu sprememb predpisov, ki določajo okvire poslovanja bank, je vlada minuli teden obravnavala spremembe Zakona o prevzemih in ga bo predlagala v obravnavo državnemu zboru. Še več predpisov, ki bodo (ob temeljnem Zakonu o bančništvu) prilagodili pravne okvire poslovanja bank v kriznih časih, vlada po napovedih ministra Mitje Gasparija še pripravlja. Spremembe Zakona o prevzemih naj bi bankam prinesle dveletno prehodno obdobje, v katerem bankam ne bo treba dajati prevzemnih ponudb, če bodo zaradi zasega delnic, zastavljenih kot zavarovanje kreditov, postale lastnice teh podjetij. Ob tem banke ne bi imele glasovalnih pravic v teh podjetjih, saj je glavni namen bank, da po unovčenju garancij čim prej pridejo do poplačila.
Prehodno obdobje je dobra rešitev
Ali bodo napovedane spremembe res olajšale poslovanje bank in ali bodo tudi pospešile prestrukturiranje podjetij, kot pričakuje vlada? "V Novi KBM se strinjamo, da je v dosedanjem zakonu o prevzemih nekaj anomalij, katere bi s spremembo zakona veljalo odpraviti in tako omogočiti stabilnejše poslovno okolje za poslovanje bank. Glede na razmere na trgu je predvideno prehodno obdobje dobra rešitev, ki na naše poslovanje ne bo imelo večjega vpliva v smislu morebitnih negativnih posledic. Ali bo sprememba zakona neposredno vplivala na hitrejše prestrukturiranje podjetij, v tej fazi še ni možno oceniti," je povedal Matjaž Kovačič, predsednik uprave NKBM. Na vprašanje, kaj takšen predlog spremembe zakona pomeni za poslovanje bank, je mag. Romana Pajenk, predsednica uprave Probanke, dejala: "Obravnavane spremembe zakona o prevzemih pomenijo dobrodošlo poenostavitev poslovanja in racionalno ureditev položaja bank, ki so zaradi neizpolnjenih obveznosti njihovih dolžnikov primorane unovčiti dano zavarovanje. Unovčenje zavarovanja je sicer praviloma skrajna poteza, vendar če banka mora tako ravnati, zato da zavaruje svoj lasten premoženjski položaj, je prav, da je pri tem čim manj ovirana." Odvzem glasovalnih pravic ni bistven Vendar pa banka v času dveletnega prehodnega obdobja ne bo imela glasovalnih pravic in ne bo mogla vplivati na odločitve na skupščinah.
Ali pa bi bilo bolje, če bi lahko soodločala?
"Namen banke, ko ta unovči zavarovanje, ni upravljanje s ciljno družbo, temveč poplačilo njene terjatve. Četudi banka še ni imetnica vrednostnih papirjev ciljne družbe, takrat ko unovči zavarovanje, ne ravna tako zato, ker bi želela pridobiti možnost uresničevati upravljavske in premoženjske pravice v ciljni družbi, temveč ravna tako zato, ker želi zavarovati svoj premoženjski položaj in priti do poplačila svoje terjatve. Ponavljam, takšen način poplačila je praviloma skrajna poteza. Četudi banka zaradi unovčenja zavarovanja postane imetnica vrednostnih papirjev ciljne družbe, je nemalokrat takšen položaj za banko kvečjemu breme, saj je v takšnem primeru končni interes in namen banke vendarle še vedno zgolj poplačilo terjatve in ne delež v ciljni družbi," je povedala Romana Pajenk in dodala: "V praksi se zato verjetno ne bo velikokrat dogajalo, da bo banka morala dati prevzemno ponudbo, saj bo v predlaganem dveletnem pbdobju svoja prizadevanja in napore usmerila v prodajo pridobljenih vrednostnih papirjev."
Kako bo takšna sprememba zakona o prevzemih pospešila restrukturiranje podjetij, vlada še ni natančneje pojasnila, zato so bankirji previdni pri ocenjevanju tega učinka spremembe zakona. Matjaž Kovačič in Romana Pajenk sta o tem učinku skeptična. "Menim, da zaradi te izjeme od obveznosti dati prevzemno ponudbo restrukturiranje podjetij ne bo hitrejše ali lažje. Praviloma se bo konkretno razmerje med banko in njenim dolžnikom, ki je za zavarovanje njegovih obveznosti iz tega razmerja zagotovil zavarovanje, po poplačilu terjatev banke končalo. Morebitna druga razmerja s takšnim dolžnikom se bodo presojala po pravilih, ki veljajo za njih.
Če se bo pripetilo, da bo v času, ko bo banka še imetnica vrednostnih papirjev, restrukturiranja potrebna ciljna družba, bo položaj banke precej okrnjen, saj ne bo mogla uresničevati glasovalnih pravic kot drugi delničarji." Delnice čim prej prodati "Prepoved uresničevanja glasovalnih pravic načeloma ni relevantna za poplačilo terjatev banke. Dolžnik zastavi vrednostne papirje tretje osebe - ciljne družbe - in zgolj ti vrednostni papirji so predmet zavarovanja, ne premoženje ciljne družbe, o katerem bi lahko odločali njeni organi. Presoja, ah so ti vrednostni papirji ustrezno zavarovanje, se opravi, še preden se ti vrednostni papirji sprejmejo kot zavarovanje: Če mora banka unovčiti zavarovanje, je za banko pomembno, kakšne so možnosti za čim boljši izkupiček pri unovčitvi zavarovanja. Izjemoma je možnost uresničevanja glasovalnih pravic pomembna, če banka ne more dovolj hitro odsvojiti pridobljenih vrednostnih papirjev in je izpostavljena nevarnosti, da bi drugi imetniki s svojim uresničevanjem glasovalnih pravic sprejeli takšne odločitve, ki bi lahko vplivale na vrednost vrednostnih papirjev," je pojasnila Romana Pajenk, predsednica uprave Probanke. Glavni namen bank je, da po unovčenju garancij čim prej pridejo do poplačila.