Medij: Večer Avtorji: Stepišnik Matija Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 17. 05. 2011 Stran: 3
Predsednik Društva novinarjev Slovenije Repovž: Če je z nakupom Večera vse v redu, je vse v redu tudi z SCT ali Merkurjem
V javnosti je dovolj podatkov, da lahko ugotovimo, da gre v primeru Večera, ki ga za 9,325.000 evrov kupuje malo murskosoboško računalniško podjetje 3Lan v navezi z Delom Revije Mateja Raščana, za "eklatantno sporen nakup", je na včerajšnji posebni konferenci za novinarje poudaril predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž. Vsi vpleteni, ki v tem primeru odločajo, z vsemi možnimi pravnimi in drugimi izgovori iz neznanih razlogov, tako Repovž, stojijo ob strani oziroma se delajo, da jim primer ni jasen.
Repovž je poudaril, da se je v zadnjih mesecih v medijih zelo jasno razkrilo, da se Večer prodaja podjetju, ki nima nakupnih sposobnosti in je slamnati kupec: "Še več, kupec je bil izbran, da bi se obšlo določilo zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. To določa, da mora v primeru, ko imajo v koncentraciji udeležena podjetja skupni letni promet višji kot 35 milijonov evrov, Urad za varstvo konkurence (UVK) presojati koncentracijo. A te presoje urad ni naredil." Iz podatkov izhaja, da sta Večer in Delo Revije, ki je s 3Lanom sklenilo sporazum o soupravljanju mariborskega časnika, presegala to mejo (Večerje imel v letu 2007 17 milijonov evrov prihodkov, Delo Revije pa 19 milijonov evrov), zato bi morala biti izpeljana presoja koncentracije. Kot pravi Repovž, to kaže, da UVK ne deluje ali pa tam delujejo ali so delovali ljudje z drugimi nameni: "Zavestno so kršili temeljne določbe, na podlagi katerih sploh delujejo."
Kakor smo že podrobno pisali, je UVK prodajo Večera, kije sedaj v lasti Dela, konec februarja dovolil, soglasja k temu pa še ni izdalo ministrstvo za kulturo. Potem ko sta lastnik 3Lana Denis Čeh in Raščan prejšnji teden ministrici Majdi Sirca poslala zahtevo, naj ministrstvo zaradi poslovne škode, ki da medtem nastaja, odloči v sedmih dneh, naj bi bila odločitev znana ta teden.
Kot smo tudi poročali, so novinarji Večera, ki so hkrati mali delničarji družbe, konec aprila vložili pobudo za izrek ničnosti sklepa UVK, po katerem Delo lahko proda skoraj 80 odstotkov Večera. V njem je navedeno tudi, da bi izvršitev sklepa UVK lahko pomenila storitev več kaznivih dejanj. Repovž je včeraj poudaril, da tudi iz te pobude izhajajo jasne in sporne povezave med nekdanjim direktorjem UVK Janijem Soršakom in kupci Večera, predvsem Matejem Raščanom. Soršak je bil pred nastopom te funkcije poslovni partner inpdvetnik Raščana, slednji pa je bil tudi poročna priča nekdanjemu šefu UVK. Soršak je sicer večkrat odločno zatrdil, da se je, takoj ko se je v operaciji pojavil Raščan, izločil iz postopkov in nanje ni imel vpliva. Je pa Soršak Delu naložil prodajo Večera zaradi presežne koncentracije.
Pisali smo še, da je na UVK zaposlena tudi Raščanova poslovna partnerica iz več primerov Helena Belina Djalil, finančni lizing Interra, ki bo 3Lanu zagotovil preostanek kupnine (aro v znesku skoraj milijona je Čeh Delu že nakazal), pa ima sedež na istem naslovu, kjer deluje Soršak sedaj kot odvetnik, sodelavec evropske asociacije Schoenherr Consulting. V preteklosti so se sicer Raščan, Soršak in Belina Djalil pojavljali tudi kot solastniki podjetij ali pa so lastništva prehajala med njimi. Vsi vpleteni so sicer že odločno zanikali kakršnekoli kršitve v postopku ali konflikt interesov.
"Ta dokument, pobuda za izrek ničnosti, ki so jo vložili delničarji, je tako grozljiv, ker eklatantno kaže, kaj se je dogajalo na UVK, pa naj so se vpleteni še tako izločali iz postopkov, meni Repovž. Če država posel potrdi, bomo po njegovem čez dve leti govorili o novem tajkunskem primeru v državi: "In to v primeru enega najpomembnejših medijskih podjetij za državo in še predvsem za Štajersko. Mediji se ob primerih, ki so bili identični, zgražajo, prav tako pa politiki. To je test organov Republike Slovenije. Če je tukaj vse v redu, je v redu tudi z SCT, Merkurjem," razmišlja predsednik DNS. "Primer je tako preprost, vse se vidi. Vloge gospoda Soršaka in ostalih oseb. Vse, kar so predstavili delničarji Večera, je dostopno iz javnih listin." Po njegovem ni nobenih dvomov, da bi morala tako UVK kot ministrstvo za kulturo ustaviti prodajo. Če želijo sedanji vodilni ljudje UVK zaščiti integriteto tega organa, bi morali na zahtevek za izrek ničnosti prodaje Večera nemudoma reagirati, je še prepričan.
Župevčeva in Slapnik sprašujeta o Raščanu
V zvezi s prodajo Večera sta se včeraj oglasila tudi poslanka SD Melita Župevc in poslanec Zaresa Tadej Slapnik, ki sta na ministra za finance Franca Križaniča naslovila poslansko vprašanje o poslovanju podjetij 3Lan in Delo Revije. Kot pišeta, vprašljivost njune kapitalske ustreznosti zahteva podrobnejši vpogled v njuno redno poslovanje, tudi izpolnjevanje zakonskih zahtev na področju socialnovarstvenih prispevkov. Ker obstajajo podatki, da naj bi zaposleni pri Delu Revije zadnjo plačo in hkrati s tem vplačilo socialnovarstvenih prispevkov prejeli v začetku leta, Križaniča sprašujeta, kdaj in po katef em predpisu je podjetje Delo Revije prosilo za odlog plačila prispevkov oziroma kdaj je bilo izdano soglasje za odlog. Obenem opozarjata na sporne okoliščine napovedane dokapitalizacije Dela Revije, ki naj bi jih Raščan na skupščini konec maja dokapitaliziral v znesku tri milijone evrov. "Dokapitalizacija naj bi bila potrebna zaradi visokih posojil (podatki iz letnega poročila za leto 2009 kažejo, da je imela družba za 29,2 milijona evrov najetih posojil), ki naj bi bila kriva tudi za neplačevanje plač in prispevkov zaposlenim. Pri čemer se je vzpostavila absurdna situacija, da je lastnik tudi največji dolžnik Delo Revij. Posojila, ki jih je najelo Delo Revije, so namreč pristala pri Moneri oziroma si je Monera ta sredstva izposodila pri Delo Revijah," pišeta Župevčeva in Slapnik. "Če je do neplačil oziroma odloga prišlo brez zakonske podlage in glede na omenjene 'kapitalske akrobacije', pa se nama postavlja vprašanje, ali lahko od pristojnih institucij pričakujeva ukrepanje tudi v luči presoje (spornega) poslovanja omenjenega podjetja in njegove primernosti za nadaljnje aktivnosti pri (pre)urejanju medijske krajine."