Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 10. 05. 2011 Stran: 3
Prodaja Mercatorja
Pripravile bodo osnutek sporazuma o skupni prodaji, UVK pa bo o njem povedal svoje mnenje
Ljubljana - Prodaja Mercatorja gre v drugo etapo, v kateri bodo glavni prodajalci banke, je glavno sporočilo po včerajšnjem sestanku pri varuhu konkurence Damjanu Matičiču. Na njem so se dogovorili, da bodo banke Uradu za varstvo konkurence (UVK) predložile osnutek sporazuma o skupni prodaji Mercatorja, ko bo ta nared.
Pobudo za sestanek je dala NLB kot ena od bank, ki hočejo izstopiti iz Mercatorja, vendar zaradi odločbe UVK ne morejo prosto razpolagati z njegovimi delnicami. Na sestanku so se dogovorili, da bo NLB oblikovala osnutek prodajnega sporazuma, nato pa bo svoje mnenje podal še UVK.
»Proučili bomo, ali bi banke s sporazumom lahko kršile konkurenčna pravila,« je po sestanku poudaril Matičič. Znova je poudaril, da Urad prodaji Mercatorja ali oblikovanju sporazuma ne nasprotuje. Kar zadeva mnenje k sporazumu, pa ima Urad tri možnosti; lahko izda pozitivno mnenje (da je sporazum torej skladen s pravili konkurence), lahko ga delno potrdi (če je delno skladen) ali ga zavrne (če sporazum ne bo skladen s konkurenčnimi pravili).
Vloga Urada za varstvo konkurence
Če bo varuh konkurence prižgal zeleno luč sporazumu o skupni prodaji Mercatorja, s tem njegove vloge pri prodaji najboljšega soseda ne bo konec, saj bo urad vzel pod drobnogled tudi morebitnega kupca. Pri tem urad najbolj zanima, ali bi pri morebitni povezavi med prevzemno tarčo in prevzemnikom lahko nastala tako imenovana vertikalna integracija. Sporazum pa bo vzela pod drobnogled tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev. Varuh kapitalskega trga je sicer v primeru Mercatorja že ukrepal in bankam lastnicam pred kratkim zamrznil glasovalne pravice.
Presoja regulatorjev konkurence in kapitalskega trga je sicer le ena od ovir, ki jih bodo morale pred prodajo Mercatorja preskočiti banke. Te namreč želijo skupaj odprodati večinski delež najboljšega soseda (torej 50 odstotkov ali več, kar je tudi pogoj za prevzemno ponudbo); to pa ne bo mogoče, če se sporazumu ne bo priključila Pivovarna Laško kot lastnica 23,34 odstotka Mercatorja.
Odprto pot za priključitev k sporazumu so v Laškem sicer dobili prejšnji teden z zahvalo hrvaškemu Agrokorju, vendar morajo prodajalci preskočiti še eno oviro; to je vprašanje reprograma posojil močno zadolženi pivovarni, ki ji v nasprotnem primeru grozi stečaj.
Po dosegljivih informacijah Pivovarni Laško 30. junija poteče večina od skupno 450 milijonov evrov posojil, zato se z vprašanjem reprograma pravzaprav mudi. V pivovarni so pred kratkim že napovedali, da bi v zameno za pristop k skupni prodaji Mercatorja radi imeli zavezo bank glede reprograma posojil; navsezadnje zato, ker se bo pivovarna z morebitnim pristopom k sporazumu zavezala tudi k precej strogim pravilom igre. Dosedanji osnutek sporazuma o prodaji Mercatorja je namreč precej zavezujoč, tako glede načina potrjevanja morebitnega kupca kot glede pogojev odstopa od sporazuma; sporazum med drugim predvideva, da nihče od podpisnikov ne more nekaznovano odstopiti od sporazuma ali »solirati« pri prodaji.