S SIJ se ukvarjata urad za preprečevanje pranja denarja in Kosova komisija

Medij: Dnevnik
Avtorji: Morozov Sebastijan
Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 12. 06. 2009

Stran: 23

Sebastjan Morozov Ljubljana - Predsednik nadzornega sveta Družbe pooblaščenke Ravne (DPR) Janez Klančnik je konec maja na ministrstvo za gospodarstvo, urad za preprečevanje pranja denarja, komisijo za preprečevanje korupcije in računsko sodišče poslal pismo glede suma pranja denarja, korupcije in drugih kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja pri prodaji Slovenske industrije jekla (SIJ) ruski družbi Koks v letu 2007. V pismu uradu za preprečevanje pranja denarja, ki smo ga pridobili v Dnevniku, Klančnik zatrjuje, da kupnina za 55-odstotni delež SIJ v Slovenijo ni prišla iz nizozemskega podjetja Dilon Cooperatief U.A., ki je v lasti ruskega Koksa in prek katerega so Rusi v Sloveniji izpeljali prevzem SIJ, niti iz Rusije. Po Klančnikovih besedah je bilo namreč 30 milijonov evrov na račun Nove Ljubljanske banke (NLB) nakazanih iz Švice. Na podlagi nakazanega zneska je Dilon pri NLB najel posojilo v višini 70 milijonov evrov in ga zavaroval z delnicami SIJ. Kot je znano, je Dilon Sloveniji za 55-odstotni delež SIJ plačal 105 milijonov evrov. V naslednji fazi je Koks od vseh malih delničarjev, ki so bili pripravljeni sprejeti njegovo ponudbo, odkupil še 16,87 odstotka delnic SIJ, medtem ko je država v SIJ zadržala 25-odstotni lastniški delež plus eno delnico. Trditve Klančnika, da je odobrila posojilo Dilonu, ki je bilo zavarovano z delnicami SIJ, v NLB ne komentirajo, »ker posameznih poslov v skladu z bančnim kodeksom in poslovno prakso ne moremo in ne smemo komentirati«. Po naših informacijah je 30 milijonov evrov res prišlo na račun NLB, pri čemer pa pri odobritvi posojila v višini 70 milijonov evrov NLB ni sodelovala sama, ampak je bila na čelu sindikata bank, ki so financirali prevzem SIJ. Takoj po prevzemu 55-odstotnega deleža SIJ je Koks prodal 20odstotni lastniški delež Dilona Cooperatief za zdaj še neznanemu podjetju. Klančnik pravi, da naj bi bil ta delež prenesen na osebe, ki imajo sedež v Švici oziroma Liechtensteinu, dejansko pa so v lasti slovenskih oseb. Zato urad za preprečevanje pranja denarja poziva, da v okviru svoje nadzorstvene funkcije in zaradi presoje, ali so v zvezi z opisano transakcijo podani razlogi za sum pranja denarja, pridobi vse podatke in jih posreduje pristojnim organom. V kateri fazi je preiskava in podobno, v uradu niso želeli komentirati, saj so vse zadeve, ki jih obravnavajo, po zakonu označene kot tajne. Od komisije za preprečevanje korupcije, na katero je bilo naslovljeno pismo s podobno vsebino, pa DPR zahteva, naj ugotovi, ali so bili pri prodaji SIJ podani znaki korupcije. Drago Kos, predsednik komisije, napoveduje, da bodo prijavljeni primer temeljito preučili. Na podlagi kupoprodajne pogodbe za SIJ se je Koks zavezal, da določeno obdobje delnic brez soglasja Slovenije ne bo prenašal na tretjo osebo. Zato DPR v pismu od ministrstva za gospodarstvo zahteva, da poda poročilo o izvrševanju pogodbenih določil, da država nemudoma umakne oznako tajnost iz delov pogodbe o prodaji delnic SIJ in da se razkrijejo vse priloge pogodbe - poslovni načrt, načrt investicij in zaposlovanja v SIJ in delničarski sporazum. Na ministrstvu za gospodarstvo so nam pojasnili, da se bo prihodnji teden sestal upravno-posvetovalni odbor, ki deluje na podlagi delničarskega sporazuma Sija, in da bo med drugim obravnaval številna aktualna vprašanja, ki se pojavljajo glede prodaje SIJ in izpolnjevanja pogodbenih zavez. Za komentar o najnovejših dogodkih glede SIJ smo vprašali tudi bivšega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka, ki je s Koksom podpisal pogodbo: »Nujno je, da skrbniki pogodbe skrbijo za izvajanje pogodbenih določil in da se pojasnijo vse vprašljive okoliščine. Če je potrebno, naj se s pogodbe tudi umakne oznaka zaupno. Komisija za nadzor proračuna pred volitvami pri prodaji SIJ ni odkrila nobenih nepravilnosti,« pojasnjuje Vizjak. sebastian.morozov@dnevnik.si Marija Zagožen: Naj se pogodba razkrije V pismu omenjenim organom je Janez Klančnik opozoril, da je predsednica komisije za vodenje in nadzor prodaje SIJ Marija Zagožen tudi po izvedeni prodaji članica nadzornega sveta SIJ. »Njeno imenovanje za članico nadzornega sveta sovpada s časom po izvedeni prodaji SIJ. S tem je sama po sebi podana konfliktnost interesov med opravljanjem funkcije predsednice komisije v izboru najboljšega ponudnika za ponudnika za nakup SIJ in opravljanjem funkcije članice nadzornega sveta,« pojasnjuje Klančnik. Zagožnova te očitke ostro zavrača. »Za predsednico komisije, ki je vodila prodajo SIJ, sem bila imenovana, ko sem bila predsednica nadzornega sveta SIJ. Ko je Koks prevzel SIJ, me je država kot 25-odstotna lastnica skupaj z Borutom Frantarjem ponovno imenovala v nadzorni svet,« pravi Zagožnova. Po njenem prepričanju je bila prodaja SIJ transparentna, saj je bil izbran najboljši ponudnik, s prodajo so soglašali vsi člani komisije, samo prodajo pa je potrdila tudi vlada. Zahtevo DPR, da naj država sodišču predloži kupoprodajno pogodbo SIJ, Zagožnova podpira. In kako komentira dejstvo, da je obstaja verjetnost, da je Koks prenesel 20-odstotni lastniški delež v svojem podjetju Dilon Cooperatief U. A., ki ima v lasti slovensko podjetje Dilon, ta pa je 55,35-odstotni lastnik SIJ, na za zdaj še neznano podjetje. »Kot članica nadzornega sveta se ukvarjam, da poslovanje SIJ poteka gladko in da se investicije ne glede na krizo izvajajo. S pogodbo in delničarskim sporazumom pa se ne ukvarjam. Za izvajanje pogodbe sta pristojni dve osebi z ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za finance.« Evgenij B. Zubitski (levo), predsednik uprave Industrial Metalurgical Holding, ki je lastnik Koksa, prevzemnika SIJ, in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak (desno) ob podpisu pogodbe za prodajo državnega deleža Sija. V ozadju Marija Zagožen, ki je vodila komisijo za privatizacijo SIJ.