Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Suzana Rankov, Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 11. 01. 2011 Stran: 20 Foto: Jaka Adamič
Ljubljana - Vodenje Petrola bo s 1. februarjem prevzel mag. Tomaž Berločnik, ki bo danes odstopil kot predsednik uprave Istrabenza. Družbo bo do takrat vodil član uprave Petrola Rok Vodnik. Zaradi razčiščevanja spornih poslov s SCT in odkupa terjatev odvetnika Dušana Korošca do SCT je dosedanji predsednik uprave Aleksander Svetelšek sinoči ponudil odstop, ki so ga nadzorniki po dobrih dveh urah seje sprejeli. Vodenje in gospodarnost poslov s SCT in z odvetnikom Korošcem bodo preverili s posebno revizijo, katere rezultate pričakujejo do konca februarja.
Bolj kot nepravilnosti pri urejanju terjatev do SCT, ki še niso nedvoumno potrjene, je Aleksandra Svetelška (desno) iz vrha Petrola odneslo načeto zaupanje nadzornikov na čelu s mag. Tomažem Kuntaričem (na sredini) do uprave. Razmere bo poskušal umiriti mag. Tomaž Berločnik (levo), ki se je sinoči že predstavil nadzornikom. Svetelšek je odstop ponudil predvsem, ker se je zavedal, da bo zaradi načetega zaupanja nadzornikov težko delal in se bodo pritiski zaradi spornih poslov nadaljevali, kar je potrdil tudi Svetelšek z oceno, da bi bilo zaradi zadnjih dogodkov preveč obremenjujoče voditi Petrol. Iz Petrola odhaja brez odpravnine, bo pa še šest mesecev svetovalec uprave. »Uprava je tudi v primeru SCT delovala v dobro družbe, kar bodo pokazali tudi rezultati družbe. Odstopil sem zato, ker se je o tem veliko polemiziralo in ker družba potrebuje mir,« je dejal Svetelšek. Na vprašanje Dnevnika, kako je bil posel s SCT koristen za Petrol, ni želel odgovoriti.
Po naših informacijah je Berločniku nadzorni svet podelil mandat za sestavo uprave, podobno kot ga je junija 2009 podelil tudi Svetelšku. Pričakovati je, da bo prišlo do sprememb v upravi, zlasti če bo revizija potrdila sume, da sta za sporne posle soodgovorna Jani Živko, član uprave za finance, in Roman Dobnikar, član uprave za prodajo in marketing. Po mnenju nekaterih nadzornikov naj bi bil prav Dobnikar najbolj odgovoren za ogrožanje interesov Petrola v poslovnih odnosih s SCT. Poznavalci razmer ocenjujejo, da bi morala za umiritev razmer upravo zapustiti tudi Mariča Lah, odgovorna za nabavo in logistiko, za katero so že ob imenovanju lobirale močne interesne skupine, ki so Petrol obvladovale v času Janeza Lotriča. Zaradi njene ambicioznosti postati prva dama Petrola, namreč ni jasno, ali ni v ozadju pomagala spodkopavati sedanje uprave, zlasti njenega predsednika.
Do kakšnih ugotovitev so se dokopali nadzorniki, sinoči še ni bilo jasno, saj na podlagi obsežne dokumentacije ni bilo mogoče dokončno oceniti poslov, s katerimi je Petrol urejal odnose s SCT. Kot smo poročali že v soboto, je Petrol zaradi vse večjih neporavnanih terjatev do SCT začel v začetku leta 2009 urejati zavarovanja za terjatve in junija 2009 vpisal hipoteke za zavarovanje vseh terjatev do višine 12,6 milijona evrov na zemljiščih SCT v Mengšu in Preserju. Toda maja lani je Petrol s SCT podpisal novi pogodbi: tako imenovano blagovno posojilo, s katerim so urejali že zapadle terjatve, in drugo pogodbo, s katero so urejali bodoče terjatve. V obeh pogodbah je bilo po neuradnih podatkih zapisano, da z dnem veljavnosti novih pogodb preneha veljati prejšnje pogodbeno razmerje. S tem pa si je po za zdaj znanih podatkih Petrol poslabšal položaj, saj je izgubil hipoteke za zavarovanje terjatev.
To naj bi na Petrolu ugotovili šele lani sredi decembra. Izkazalo se je, da je SCT terjatve po blagovnem posojilu, v katerih so bili določeni kratki plačilni roki, poravnal, odprtih pa je ostalo za okoli sedem milijonov evrov novonastalih terjatev. Ker so bile hipoteke na zemljiščih še vedno vpisane, saj SCT ob spremembi pogodbenih razmerij ni poskrbel za pridobitev izbrisnih pobotnic, je Petrol poskušal zadevo na hitro rešiti. In sicer je s SCT 28. decembra lani podpisal kupoprodajno pogodbo, s katero sta podjetji pobotali za okoli sedem milijonov evrov terjatev tako, da je Petrol postal lastnik omenjenih zemljišč.
Toda glede na to, da je SCT 30. decembra razglasil insolvenčni postopek, obstaja v primeru stečaja nevarnost, da bo Petrol izgubil lastništvo zemljišč v Mengšu in Preserju. Zaradi domnevnega poslabšanja položaja ostalih nezavarovanih upnikov bi namreč stečajni upravitelj lahko izpodbijal kupoprodajno pogodbo, posledično pa bi Petrol lahko ostal z okoli sedem milijonov evrov nezavarovanih terjatev. Na Petrolu so sicer doslej zatrjevali, da pobot terjatev ni sporen, čeprav je gradivo, ki so ga poslali nadzornikom, kazalo, da obstaja nevarnost velikih tveganj za Petrol.
Kot trdijo naši viri, Petrolov odkup 160.000 evrov terjatev celjskega odvetnika Dušana Korošca do SCT ni povezan z urejanjem odprtih terjatev med SCT in Petrolom, čeprav so v Petrolu v zadnjih dneh to poskušali povezovati in s tem upravičiti prevzem Koroščevih terjatev do SCT. Naši viri namreč trdijo, da Korošec za Petrol ni urejal razmerij s SCT, zato predvidevajo, da je šlo v ozadju za prijateljsko uslugo Aleksandra Svetelška odvetniku Korošcu. Pogajanja o prevzemu njegovih terjatev so se namreč začela že septembra, medtem ko so v Petrolu nova pogodbena razmerja s SCT urejali maja in nato decembra, ko so ugotovili, da nimajo več ustreznih zavarovanj za terjatve. Ali je bil Petrol pri tem odškodovan, ni popolnoma jasno, saj so na Petrolu doslej zatrjevali, da so bile terjatve, ki so jih prevzeli od Korošca, že poplačane.
Vrsta dvomljivih poslovnih potez
Nadzorni svet Petrola je Aleksandra Svetelška, ki je bil pred tem generalni direktor Tuš Holdinga in predsednik uprave Engrotuša, za mandatarja nove uprave imenoval 19. junija 2009. Dober mesec kasneje je nadzorni svet imenoval novo upravo, v kateri so bili še Jani Živko, Mariča Lah, Roman Dobnikar in Rok Vodnik.
Kljub obetom, ki jih je vzbujal kot direktor hitro rastoče celjske trgovske družbe, so Petrol v zadnjem letu in pol poleg težkih razmer za poslovanje pretresale tudi različne dvomljive poslovne poteze: od zapletov pri reševanju Istrabenza v drugi polovici leta 2009 do najema zunanjega svetovalca za pripravo strategije, ki naj bi mu odšteli okoli 300.000 evrov, Svetelškovega kopičenja funkcij, napovedanih, a neuresničenih kadrovskih sprememb, naročila študije o učinkih dvigovanja trošarin na poslovanje družbe pri EIPF, katerega 14-odstotni lastnik je finančni minister Franc Križanič, počasnega reševanja problematičnih naložb na trgih jugovzhodne Evrope, nakupov letalskih kart pri turistični agenciji Escape v lasti Romana Horvata, partnerja nekdanje vodje kabineta predsednika vlade Simone Dimic... Novembra pa smo razkrili, da je Svetelšek prek podjetja Stilbon (v sodnem registru je bil šele 7. decembra lani vpisan kot edini družbenik) tudi eden od družbenikov Merfina, prek katerega so menedžerji Merkurja poskušali izpeljati menedžerski odkup.
Terjatve in obveznosti Petrola v višave
Kako je lani poslovala Skupina Petrol, za zdaj ni natančno znano, saj so v družbi razkrili le nekatere osnovne podatke. Po ocenah uprave je Skupina Petrol lani ustvarila 2,7 milijarde evrov prihodkov, čisti dobiček pa naj bi znašal 47 milijonov evrov. To je bolje kot v minulih dveh letih, ko so morali v Petrolu oblikovati visoke slabitve njihove naložbe v Istrabenz, vendar pod ravnmi iz leta 2006 in 2007. Kako so na poslovanje vplivale vse višje terjatve in njihove slabitve, za zdaj ni znano, saj naj bi podrobnejše rezultate v Petrolu predvidoma objavili šele konec marca. Samo v prvih devetih mesecih minulega leta pa so se kratkoročne poslovne terjatve Skupine Petrol zvišale za kar 56 milijonov evrov, na rekordnih 300 milijonov evrov, delež obveznosti v financiranju pa na 67 odstotkov. V prvih devetih mesecih lanskega leta je upravi Petrola sicer uspelo znižati finančni dolg za okoli 25 milijonov evrov, vendar so se istočasno kratkoročne poslovne obveznosti zvišale za kar 40 odstotkov, na 304 milijone evrov.
Iz Donit Tesnita prek Istrabenza na vrh Petrola
Mag. Tomaž Berločnik, rojen leta 1968, je magister ekonomskih znanosti, MBA. Med drugim je bil predsednik uprave podjetja Donit Tesnit, je član nadzornega sveta Skimarja in od januarja 2010 predsednik uprave Istrabenza. Bankirji in lastniki Istrabenza mu priznavajo zlasti uspešno vodenje družbe v času prisilne poravnave in uspešno poplačilo upnikov s prodajo Droge Kolinske ter ostalega manjšega premoženja. Petrol že pozna, saj je bil od aprila 2009 do marca 2010 član nadzornega sveta Petrola.