Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 07. 2010 Stran: 18
Ljubljana - Možnosti, da bi strategija vodstva Pivovarne Laško o sanaciji s preoblikovanjem v pogodbeni koncem na skupščini prihodnji teden dobila potrebno dvotretjinsko soglasje delničarjev, je malo. Nova Ljubljanska banka, ki bo na skupščini glasovala s kontrolnim paketom delnic, je po naših informacijah namreč Laščanom ta teden sporočila, da ne namerava soglašati s pogodbami o obvladovanju, ki bi v koncem združile obe domači pivovarni ter Fructal in Radensko. NLB očitno bolj kot reševanje skupine Pivovarne Laško skrbi reševanje svojih terjatev, čeprav je hkrati največja posamična lastnica Laškega.
Razlog za nasprotovanje preoblikovanju v pogodbeni koncem tiči v bojazni, da bi Pivovarna Laško kot obvladujoča družba razvrednotila hčerinske družbe, ki bodo izgubile precejšen del svojih upravljavskih pravic in finančne samostojnosti. V primerjavi z drugimi bankami ima NLB relativno dobro zavarovanje svojih terjatev do Laškega, saj je posojila zavarovala z delnicami Pivovarne Union. Tako bi tudi glede na cenitve, ki so jih v zadnjih mesecih opravili v banki, lahko s prodajo Uniona NLB poplačala svoje terjatve do Laškega, ki izvirajo iz pivovarske vojne.
Po ocenah naših virov pa organizacijskim spremembam nasprotujejo tudi različne interesne skupine, ki želijo sodelovati pri prodaji Pivovarne Union kot najpomembnejše naložbe Pivovarne Laško. Medtem ko se Laščani kljub finančnim težavam upirajo zamisli o prodaji Uniona, saj bi to oslabilo njihov tržni delež in kapital ter s tem otežilo sanacijo, ne gre spregledati, da se je privatizacijski mogotec Igor Lah že lani zanimal za prodajo Uniona. Že takrat se je omenjalo, da ima pri tem ob pomoči odvetnika Bojana Pečenka, ki aktivno sodeluje z ministrstvom za finance, podporo finančnega ministra Franca Križaniča. Ta naj bi v zadnjih tednih ponovno stopnjeval pritisk na NLB, naj začne postopke prodaje Pivovarne Union. Sočasno se v štajerskih in prekmurskih gospodarskih krogih pojavljajo interesenti za nakup Radenske.
Vodstvo Pivovarne Laško na drugi strani verjame, da je sanacija močno zadolžene skupine možna zgolj z iskanjem sinergij, ki jih omogoča pogodbeni koncem. Slednji namreč omogoča učinkovitejšo izvedbo in organiziranje poslovodenja obvladujoče in odvisnih družb. Do leta 2014, ko naj bi prišlo do preoblikovanja, bi tako koncentrirali komercialne in finančne funkcije podjetij znotraj skupine. »To od nas zahteva vse hujša konkurenca. Poleg tega pogodbeni koncem omogoča tudi preusmerjanje finančnih tokov, ne glede na to, kje nastajajo finančni viri. Za lastnike delnic je predlog takšne strategije dober, saj omogoča razvoj, odločitev pa je v njihovih rokah,« je poudaril predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko, ki ni želel komentirati informacij, da jim je NLB sporočila, da sprememb ne bo podprla.
Pogodbeni koncern bi po napovedih iz Laškega leta 2014 ustvaril 355 milijonov evrov prihodkov iz prodaje in 60 milijonov evrov dobička pred davki. Do tega leta načrtujejo neto rast prihodkov, in sicer v segmentu piva za pet odstotkov, pri prodaji vode in brezalkoholnih pijač pa za sedem odstotkov. Skupina je sicer lansko poslovno leto končala s 162 milijonov evrov čiste izgube, 127 milijonov evrov dolgoročnih in 327 milijonov evrov kratkoročnih dolgov.
Malim delničarjem delnice Laškega ali denarno nadomestilo
O pogodbah o obvladovanju bodo prihodnji teden na skupščinah odločali tudi delničarji Uniona, Radenske in Fructala. Mali delničarji bi lahko v primeru, da bi preoblikovanje dobilo potrebno podporo, zahtevali zamenjavo svojih delnic ' odvisnih družb za delnice Pivovarne Laško, tisti, ki tega ne bi želeli, pa bi dobivali primerno nadomestilo, ki bi bilo odvisno od višine dividende na delnico Pivovarne Laško. Zaradi zamenjave delnic bodo na skupščini Laškega med drugim odločali tudi o odobrenem kapitalu, ki bo upravi družbe dal možnost, da v roku enega leta za pet odstotkov poveča osnovni kapital z izdajo novih delnic.