Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 9. februar 2023 Stran: 6
Na skupščini Elektra Maribor so za nova nadzornika potrdili Cirila Pucka in Jureta Bočka
Na torkovi skupščini Elektra Maribor, ki jo je vodil odvetnik Stojan Zdolšek, so se delničarji seznanili z odstopom člana nadzornega sveta Sama Iršiča, ki po zakonodaji ne more biti član nadzornega sveta glede na to, da sedi v upravi Mariborske livarne, ki je v stoodstotni lasti države. Ker je dan pred skupščino odstopil tudi član nadzornega sveta Tomaž Orešič, delničarji o njunem odpoklicu niso glasovali.
So pa na predlog SDH izglasovali novi imeni, in sicer Cirila Pucka, ki je že sedel v nadzornem svetu Elektra Maribor, in Jureta Bočka iz Velenja. Spomnimo, daje SDH v nadzorni svet lani že imenoval dva nova nadzornika, Sama Logarja, ki mu tudi predseduje, in Marijo Šeme, zaposleno v SDH. Pucko je poslovanje Elektra Maribor že nadziral v letih 2014 in 2018 v BSP Energetski borzi kot vodja tržnih raziskav. Javnosti pa je najbolj znan kot poslanec državnega zbora v letih od 1992 do 2004, ko je leta 1996 prestopil iz tedanje stranke SKD v Drnovškovo LDS in mu tako omogočil mandatarstvo. Danes Pucko politično gravitira h Gibanju Svoboda. Boček pa je od leta 2009 zaposlen kot tehnični direktor v velenjskem podjetju Adesco.
Delničarji za bolj aktivno vlogo pri obvladovanju terjatev
Niso pa izglasovali predloga manjšinskih delničarjev o povečanju osnovnega kapitala za največ pet milijonov evrov. Konec leta 2021 je namreč znašal dolg Sistemskega operaterja elektrodistribucijskega omrežja (SODO), ki ga vodi Stanislav Vojsk, iz naslova omrežnin do Elektra Maribor že 12,5 milijona evrov, podatka za konec leta 2022 pa uprava, ki ji predseduje Jože Hebar, še nima in bo znan po obračunu regulatornega leta 2022. Je pa znana ocena, po kateri naj bi Elektro Maribor zaradi znižanje omrežnine kot posledice ukrepa vlade za blaženje energetske draginje prebivalstva in gospodarstva imel za okoli 15,4 milijona evrov nižje prihodke. Zaradi tega je prišlo tudi do kršenja nekaterih finančnih zavez do Evropske investicijske banke (EIB), o čemer so jih pravočasno obvestili in dosegli sprejemljiv dogovor. Predstavnike manjšinskih delničarjev je zanimalo še, ali so uprava oziroma nadzorni organi pravno zaščitili interese družbe. Pojasnili so jim, da so sprožili pobudo za ustavno presojo, ki pa je bila zavržena s pojasnilom, da lahko vložijo upravni spor zoper odločbo Agencije za energijo šele po izdaji odločbe o spremembi regulatornega okvira za leto 2022, ki pa še ni bila izdana. Potem ko je zakon 31. maja lani prenehal veljati, pa mora SODO tožiti državo, elektrodistribucijska podjetja pa SODO, a se to še ni zgodilo. Rajko Stankovič, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije, zato pričakuje bolj aktivno vlogo uprave in nadzornega sveta pri obvladovanju teh terjatev, in posledično, ali nadzorniki upravi Jožeta Hebarja še zaupajo vodenje družbe. Po zaslugi prodaje Energije plus lani pozitivno poslovanje
Delničarji prav tako niso izglasovali predloga razporeditve dela 1,7 milijona evrov nerazporejenega bilančnega dobička za dividende v višini 0,05 evra na delnico. Uprava je pojasnila, da bi predlagano izplačilo nerazporejenega dobička za dividende zmanjšalo financiranje investicij, ne bi pa ogrozilo likvidnosti družbe.
Na vprašanje manjšinskih delničarjev, ali drži, da je Elektro Maribor izplačal zaposlenim delovno uspešnost za leto 2022, uprava odgovarja, da ne, se pa je med razpravo razkrilo, da je bila izplačana akontacija v višini okoli pol milijona evrov. Poslovni rezultat za preteklo leto bo kljub temu pozitiven, a na račun knjiženja enkratnega finančnega dogodka ob prodaji 49-odstotnega deleža Elektra Maribor v
Energiji plus, sicer bi lahko mariborska elektrodistribucijska družba preteklo leto zaključila v rdečih številkah.