Medij: Večer Avtorji: Zupanič Jelka,Kocjan Aleš Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 03. 2015 Stran: 6
Računsko sodišče je dalo slabi banki za predlansko poslovanje negativno mnenje, najbolj sporne so pogodbe z zunanjimi svetovalci, ki so že na policiji. DUTB zagotavlja, daje bil gospodaren.
Vladi Janeza Janše in Alenke Bratušek ter finančna ministra Janez Šušteršič in Uroš Čufer v Družbi za upravljanje terjatev (DUTB) med letoma 2011 in 2013 niso bili niti učinkoviti niti skrbni. Pri računskih sodnikih si niso prislužili ocene dobrega gospodarja. Sam DUTB je dobil za predlansko poslovanje (delati je začel marca 2013) negativno mnenje. Po besedah predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela je bila poslovna praksa DUTB predlani toliko drugačna od drugih, da je bil DUTB pravzaprav "izjemno poslovno okolje, polno izjem, podkrepljeno z izjemnimi prejemki".
Za toliko nepravilnosti le negativno mnenje
Računski sodniki so lahko predstavili javnosti revizijsko poročilo le delno. Vesel je povedal, da je tako zato, ker "vsebuje zaupne ali interne podatke po zakonu o tajnih podatkih in poslovne skrivnosti po zakonu o gospodarskih družbah", pri katerih vlada vztraja, zato so ti v poročilu prekriti. In vlado znova pozval, naj zaupnost umakne in se raje posveti pripravi odzivnega poročila. Pričakujejo ga prej kot v 90 dneh.
Po Veselu DUTB drugačnega kot negativnega mnenja niso mogli izreči, ker so bile "številne nepravilnosti takšnega obsega in takšne narave, da druge možnosti praktično ni bilo". Pogodbe o zaposlitvah s člani upravnega odbora niso bile skladne s politiko prejemkov, enako velja za obračun bonitet, pogodba z direktorjem upravljanja premoženja je bila sklenjena nepravilno. In pri naročanju storitev, težkih skoraj 1,3 milijona evrov, niso upoštevali pravil javnega naročanja. Vesel je dodal, da pred podpisom pogodb o prenosu tveganih postavk niso pridobili soglasij skupščine. Vsebina pogodb o prenosu terjatev na DUTB ni bila skladna z odločitvijo vlade, zato prenos terjatev z bank na slabo banko ni pregleden. Tudi sklada za stabilnost bank niso oblikovali, računsko sodišče pa vztraja, da bi ga po zakonu morali, pa še k preglednosti poslovanja DUTB bi prispeval.
Pogodbe z zunanjimi svetovalci na policiji
Pa visoke plače v DUTB? Vesel pričakuje, da jih bo vlada spravila v okvir Lahovnikovega zakona ali pa pojasnila, zakaj to ni možno. Najbolj sporne pa so več kot tri milijone evrov težke pogodbe z zunanjimi svetovalci. Vesel je dejal, da ponudb ob zbiranju niso ocenili, izvajanja storitev niso spremljali, ker niso zahtevali specifikacije računov, računski sodniki niso mogli preveriti, ali so bile vse storitve sploh opravljene. "Zaradi načina sklepanja pogodb, njihove vsebine, poslovnih povezav, predvsem s tujimi svetovalnimi družbami, neevidentiranimi plačili, zaradi pomanjkljivega nadzora in drugih okoliščin pri sklepanju teh poslov je računsko sodišče že podalo naznanilo suma storitve kaznivega dejanja generalni policijski upravi in upravi kriminalistične policije," je dejal Vesel.
DUTB: Nihče ni ocenil naše učinkovitosti
V DUTB so včeraj zavrnili vse očitke računskega sodišča in poudarili, da sodišče pri večini razkritij ni upoštevalo pojasnil in predloženih dokumentov, ki jih je DUTB med postopkom dostavila revizorjem. Zato po mnenju DUTB očitki na številnih mestih sploh ne ustrezajo dejanskemu stanju ne pravnemu stanju, kar pomeni po mnenju vodstva DUTB, da revizijsko poročilo temelji na nepopolnih in nepravilnih ugotovitvah. Glavni izvršni direktor DUTB Torbj'6rn Mansson je zatrdil, da jemljejo revizijsko poročilo zelo resno, odzivno poročilo pa bodo pripravili čim prej. Vendarle pogreša oceno učinkovitosti dela slabe banke in oceno doseganja ciljev. Spomnil je, da je z njihovo pomočjo bila sploh omogočena dokapitalizacija dveh najpomembnejših bank v državi, ki sta bili v zelo slabem položaju. "To bi bilo treba vključiti v končno oceno, ali je bil denar smotrno porabljen," je dejal Mansson.
Računsko sodišče pri presoji skladnosti ravnanj slabe banke z veljavnimi predpisi tudi ni upoštevalo vseh okoliščin, v katerih je ustanova poslovala leta 2013, ko se je slaba banka kot institucija šele vzpostavljala, zatrjujejo v DUTB. Takrat je bilo v slabi banki zgolj deset zaposlenih, je pojasnil predsednik upravnega odbora DUTB Lars Nvberg. Imeli so omejen dostop do informacij, zaradi česar je bilo njihovo delo oteženo in so morali najemati zunanjo pomoč. Dve leti pozneje velja po besedah Nyberga DUTB za zelo uspešno oziroma jo v tujini vidijo precej drugače, kot je razbrati iz slovenskih medijev.
Zagotavljajo, da so ravnali gospodarno
V zvezi z očitkom, da so sklepali pogodbe s svetovalci, odvetniki in kadrovskimi agencijami brez javnih razpisov, vztrajajo, da je za te pogodbe veljala zakonska izjema. Tako zavračajo tudi očitek, da je bilo za približno 1,3 milijona javnih naročil oddanih nepravilno. Izvršni direktor za korporativne zadeve Aleš Koršič je zagotovil, da so ves čas spoštovali zakon o javnih naročilih in druge predpise. Nekateri očitki računskega sodišča pa po Koršičevih besedah letijo na zadeve, ki ne morejo biti del javnega naročanja, denimo nekatere svetovalne, odvetniške in notarske storitve. Pri teh velja zakonska izjema. Mansson je ob tem zagotovil, da so pri najemanju svetovalcev ravnali gospodarno, saj so zbirali konkurenčne ponudbe, kar so dokazovali tudi računskemu sodišču, a tega računsko sodišče v poročilu ni upoštevalo. Dodatne stroške, približno 3,1 milijona evrov, so povzročile predvsem spremembe v usmeritvah vlade, kako bodo sanirane banke in kdaj bodo terjatve prenesene.
Tudi očitke o netransparentnosti vodstvo DUTB zavrača, saj zatrjujejo, da so računskemu sodišču dostavili vse dokumente, in to brez prikrivanja podatkov. Niso pa ti konkretni podatki za javnost, saj bi javna razkritja določenih informacij lahko povzročila padec vrednosti premoženja.