Delničar-kralj?
NatisniMedij: Delo
Avtorji: Červak Urban
Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Mnenja
Datum: 09. 07. 2009
Stran: 5
Urban Červek čerajšnja skupščina delničarjev NKBM je minila presenetljivo mirno. Uprava je sicer slišala nekaj krepkih iz ust malih delničarjev zaradi padca dobička in nizke cene delnice, a hujšega ni bilo. Večina predlaganih sklepov je bila izglasovana s prepričljivo večino, na svoje veliko veselje so predstavnika končno dobili tudi v Vseslovenskem združenju malih delničarjev, saj so njihovega kandidata, viceguvernerja banke Slovenije Janeza Košaka, podprli tudi predstavniki države. Povsem drugačen razplet torej kot na lanski skupščini, ko so državni lastniki gladko in brez obrazložitve preglasovali male delničarje. Tudi mariborskega župana Franca Kanglerja, kije lani sedel v prvi vrsti in glasno razpravljal, letos ni bilo. Nakupa delnic NKBM, ki so na borzi medtem strmoglavile, z občinskim denarjem najbrž res ni treba obešati na veliki zvon. Letos tudi nihče ni napovedal izpodbojne tožbe. Kljub temu pa z drugo največjo banko v državi ni vse čisto tako, kot bi naj bilo. Že res, da bankam ta čas ni naklonjen, a kar 91-odstotni padec dobička v prvem letošnjem četrtletju je kljub temu visoka številka. Predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič delničarjev tudi nipotolažilz izjavo, da lahko podoben trend glede dobička pričakujejo tudi v drugem, tretjem in četrtem letošnjem kvartalu - glavni krivec je menda politika obrestnih mer evropske banke, kije bistveno znižala evribor, ta pa bo oklestil dobičke banke. Mimogrede, nelagodno je najbrž tudi zaposlenim, katerih število naj bi letos v celotni skupini NKBM zmanjšali kar za okoli 140 ljudi, in to ne le z »mehkimi« ukrepi. Predvsem pa so bila odobrena tudi nekatera posojila za t. i. tajkunske posle, ki so najbrž pomembno pripomogla k bistvenemu povečanju rezervacij in slabitev, to pa je seveda neposredno zmanjšalo dobiček banke. »Najbrž« pišemo zato, ker se v vodstvu banke spretno izmikajo konkretnim odgovorom s sklicevanjem na bančno tajnost. Posojila Istrabenzu, Infond Holdingu in nazadnje še Muri, katere agonijo lahko spremljamo zadnje dni, namreč sumljivo smrdijo po politiki in političnem vmešavanju v odločitve vodstva banke. Spremljanje dogajanja v podjetjih, kjer ima država glavno besedo, lobiranja, podtikanja in manipulacij ob imenovanjih novih nadzornikov, izigravanja lastnih zavez o iskanju kompetentnih vodstev z javnimi razpisu in tako naprej gotovo marsikoga navda z nelagodjem, še posebno tiste, ki imajo v teh podjetjih delnice in bi si seveda želeli, da se z njihovim premoženjem ravna gospodarno. Tudi v primeru NKBM so namreč državljani, več kot 100.000 jih je, državi drago plačali za svoj delež v banki, kije zdaj na borzi vreden bistveno manj. Marsikdo je zaradi glasne propagande (in lastne naivnosti, to je že treba reči) za svoj vložek celo najel kredit, ki ga zdaj morda težko odplačuje. Zato je najmanj, kar bi pričakoval od države, da z njegovo (in svojo) lastnino ravna odgovorno. Če je včerajšnja skupščina z imenovanjem novega nadzornega sveta (po odstopu članov, imenovanih v času prejšnje vlade), kije minila v presenetljivo mirnem in konstruktivnem ozračju, napoved novih časov, ko bo skrb za delničarje res prioriteta tudi v »državnih« bankah in podjetjih, je to pravzaprav novica, ki še največ obeta.
