Kolektor prevzel vodilnega evropskega proizvajalca najsodobnejših magnetov

Natisni

Medij: Dnevnik
Avtorji: OzebekBucik Nataša
Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 24. 06. 2009

Stran: 23

pogovor Stojan Petrič, predsednik koncema Kolektor Nataša Bucik Ozebek Idrija - Koncem Kolektor je v času gospodarske krize prevzel vodilno evropsko podjetje za izdelavo plastomagnetov, družbo ECS iz nemškega Essna, in s tem svoj letni promet povečal za 25 milijonov evrov, število zaposlenih pa za 200. S proizvodnjo plastomagnetov, trenutno najmočnejših magnetov na svetu, se že ukvarja Kolektorjeva ljubljanska hčerinska družba Kolektor Magma. Pri naložbi je sodeloval s kitajsko družbo Zhong Ke San Huan Hi Tech iz Pekinga, dosedanjim dobaviteljem ECS, ki je k nakupu primaknil četrtino sredstev. Kolektor je po zagotovilih predsednika koncema Stojana Petriča nakup izpeljal z lastnim denarjem, v načrtu pa imajo še nekaj naložb, ki jih bodo - ali pa tudi ne - izvedli do konca leta. Petrič v času krize zagovarja prevzeme podjetij, ki izdelujejo proizvode z dodano vrednostjo, ne pa širitve proizvodnje enostavnih izdelkov, saj slednji brez kompleksnosti in inženirskega znanja lahko hitro najdejo konkurenčnega proizvajalca iz Daljnega vzhoda. Koliko je vredna naložba v Nemčiji? To je poslovna skrivnost. Za podjetje smo plačali manj, kot bi plačali pred letom dni, ko smo se začeli zanimati zanj. V tem primeru nam je recesija pomagala. V času krize podjetja večinoma prodajajo svoje naložbe. Gre za sinergijo z našim dosedanjim proizvodnim programom. Glede na to, da so plastomagneti eden ključnih proizvodov, ki bi v prihodnje lahko nadomestili komutatorske rotorje, je zelo pomembno, da ta proizvod dodamo v našo ponudbo. Motiv za nakup je bil predvsem znanje, ki ga ima družba. Vas bo to odslej uvrščalo v vrh evropskih proizvajalcev plastomagnetov? V Evropi smo zdaj postali pomembni igralci na tem področju. Cilj pa je svetovni trg, in če se bo naložba dobro razvijala, se lahko zgodi, da bomo koncemu priključili še kakšno podjetje v evropskem prostoru. Kaj za družbo FMR, večinsko lastnico Kolektorja, pomeni odločitev Hidrie, da znova zavrne predlog uprave po dokapitalizaciji družbe? Če na to pogledamo vsebinsko, je zavračanje dokapitalizacije znamenje, da je nekdo vstopil v FMR s čistim kapitalskim namenom, in če bi imel moč, bi hitro pograbil denar in se iz njega umaknil. Sreča je samo ta, da nimajo večinskega deleža, drugače bi FMR najverjetneje že »očistili«. Za kakšne več 10-milijonske dolgoročne finančne naložbe bi potrebovali to dokapitalizacijo? Jih boste lahko kljub temu izpeljati? FMR je denimo eden izmed investitorjev v javno-zasebnem partnerstvu gradnje doma upokojencev v Idriji. Programe bomo vsekakor vodili naprej. Kje oziroma ali sploh vidite možnosti za izboljšanje hladnih odnosov med FMR oziroma Kolektorjem in Hidrio? Težko bi rekel, da se bo to uredilo, saj se je ustvarilo popolno nezaupanje do sosedov. Menim, da ni možnosti za dialog. Kako komentirate odločitev Hidrie, da bodo delničarji na skupščini prihodnji mesec odločali o iztisnitvi malih delničarjev? Kolektor tega ne bi nikoli naredil. S tem so sami sebi povedali, da so zasebno podjetje, ki ga ne zanimajo ljudje. Mi smo iztisnili delničarje v družbi Kolektor Liv ob prevzemu, ampak na podlagi vnaprejšnjega dogovora, da delničarje izplačamo. Male delničarje iz FMR, FMR Holdinga ali Fonda nismo iztiskali. Kako na Kolektor vpliva stečaj ameriške družbe General Motors? Kolektor je bil edini dobavitelj komutatorjev za starterje za General Mo tors v Ameriki, zato nas je njihov stečaj zelo prizadel. Proizvodnja General Motors se bo po prestrukturiranju mogoče znova začela normalno odvijati v jesenskih mesecih in takrat bomo lahko zanje spet dobavljali manjše količine. Prodaja karbonskih komutatorjev in prodaja komutatorjev drugih tehnologij za manjše motorje se nam je povečala zaradi nemških, francoskih in italijanskih ugodnosti za nakup novih avtomobilov. To nas zdaj rešuje in s tem tudi dosegamo vnovično 10-odstotno rast proizvodnje in prodaje komutatorjev. Stojan Petrič: »Od protikriznih ukrepov države smo se odločili za financiranje skrajšanega delovnega časa, verjetno bomo v posameznih družbah uporabili tudi ukrep začasnega čakanja na delo. Dopuščam pa možnost, da se bomo, če bomo potrebovali finančna sredstva, vključili v jamstveno shemo. Menim, da je vlada v zelo težkem položaju, saj je struktura slovenskega gospodarstva izjemno slaba, vseh ukrepov pa ne moremo sprejemati hkrati. Ključen problem bo zaposlenost v jesenskih mesecih, v Slovenijo kriza še prihaja in se lahko še poglobi. Vendar mislim, da se v Kolektorju to ne bo zgodilo.« Stroški dela previsoki Glavni izvršni direktor koncema Kolektor Radovan Bolko opozarja na čedalje višje stroške dela in se sprašuje, kako dolgo jim bo koncem še kos. »Če se stvari ne popravijo, pričakovanja v začetku leta so bila namreč kljub vsemu bolj optimistična, bodo potrebni nadaljnji ukrepi za racionalizacijo stroškov dela,« pravi Bolko.