Prišel, videl odletel

Natisni

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika,Tomažič Janez,Smrekar Tanja,Matejčič Katarina,Sovdat Petra,Urbas U Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 19. 05. 2009 Stran: 34
 

Milan M. Cvikl bi na vrh NLB - Za kopje dobro, da so nadzorniki NLB, ki bodo v banki sedeli le še dober mesec, na 106. dan vodenja banke sprejeli odstop Draška Veselinoviča? Za kandidate, ki računajo, da se lahko povzpnejo na njegov stol? Za Gregorja Golobica, prvaka Zaresa, ki je dosegel svoje in morda oslabil koalicijsko partnerico Katarino Kresal? Lahko to poslabša »road showe« NLB, ki bi morala tujim vlagateljem tačas saditi rožice, če želi izdati za 2,5 milijarde evrov obveznic? 1. Zakaj je Veselinovič letel? Po neuradnih podatkih sta se pred včerajšnjo sejo NS NLB sestala finančni minister Franc Križanič in odhajajoči prvi nadzornik NLB Igor Marinšek, sicer iz vrst SDS. Križanič, ki je Veselinoviča doslej javno večkrat podprl, naj bi zahteval njegov odhod, a ne na svojo pest, temveč v soglasju s premierom Borutom Pahorjem.

Pahor naj bi v parlamentiranju o tajkunskih posojilih stopil na Golobičevo stran, in ne na stran Katarine Kresal. Omenjase tudi, daje-ob koalicijski krizi zaradi reprograma tajkunskih posojil - Veselinovič politično nespametno dregnil tudi v posojila hčerinske I_HBFrank_urtterv slabo poslovanjeinnezavarovana posojila NLB v Beogradu. V LHB se je financiralo veliko (političnih) projektov levih in desnih politikov. 2. Cvikl bi na Veselinovičev stol Ob novici o sprejetju ponujenega odstopa seje spet začelo divje špekulirati, kdo bo novi Veselinovič. - Že nekaj časa se omenja poslanec SD, nekdanji premier in finančni minister Tone Rop. - Omenja se nekdanji šef NLB, zdaj šefmadžarskeK&HBankMaAo VoUč. - Novo ime med kandidati je šef Mercatorja Žiga Debelak. - Omenja se tudi neki slovenski bančnik, ki dela v londonskem Cityju. - ŠušljasetudiočlanuupraveNLB Mateju Naratu, ki je bil že pri januarskem izboru povabljen med izbrance, a na predstavitev pred nadzornike ni prišel. Viri blizu njega pravijo, da se na razpis ne bi prijavil »niti mrtev«. - Po nekaj mesecih pa se med kandidati spet omenja tudi generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl.

Od omenjenih se je odzval le Cvikl: »Nimam komentarja. Je pa res, da sem v NLB delal vrsto let, da institucijo poznam, ampak vse ob svojem času. Sem za javni razpis, kandidati naj se soočijo med sabo. NLB ni zgolj predsednik uprave, temveč celotna ekipa - ki bi jo bilo treba verjetno osvežiti. Ampak najprej naj se ugotovi morebitna odškodninska odgovornost zdajšnjih članov uprave.« Nekateri pravijo, da naj bi najvišji stol v NLB zdaj pripadal Zaresu, ki je ob imenovanju Veselinoviča vpil zaradi imenovanja mimo razpisa. »Nikomur nič ne pripada. Nikoli, ne prej, ne tokrat. Ob prejšnjem imenovanju januarja je bilo precej nepreglednosti in do tega smo bili kritični Torej bi bilo zelo neokusno, da bi zdaj mi ravnali enako. Zato si namigi o pogovorih z Debeljakom splohnezaslužijokomentarja,«pravi Bogdan Biščak 3. Koalicijske krize ne bo »Simpatizer LDS je izgubil položaj.

Z vidika stranke in koalicije - nič usodnega,« so nas včeraj prepričevali vvrhuLDSvslogu: karje, pač je. Hkrati so možnost nove koalicijske krize povsem izključili. Spomnimo, Veselinovič je predsednik odbora za finance LDS, pisec strankinega volilnega programa, po odhodu šefinje Katarine Kresal vvladopabinamesto nje moral sesti vposlanske klopi Aje odklonil, mendaprav zaradi pričakovanega imenovanja na vrh NLB. Čeprav seje šefinja stranke Kresalova še pred tedni z vsemi silami bojevala za obstoj Draška Veselinoviča, zdaj v LDS pravijo, da je bila zgodba o njem pravzaprav končana že, ko je ponudil odstop. Tedaj naj bi postalo jasno, davNLB nebo mogel ostati, ker da bi bila politično blokirana vsaka njegova nadaljnja poteza, saj so mu v Zaresu strokovne kompetence odrekli samo zato, ker prihaja iz krogov LDS. 4.Gaspari povozil Križaniča? Ali je torej etapno zmagal Gregor Golobič?

Glede na to, da so v LDS Veselinoviča (čeprav samo simpatizerja stranke, kot pravijo zdaj) šteli za svojega človeka na vrhu, za tako rekoč tretjega ministra, v političnih krogih špekulirajo, da bo LDS v zameno prej ko slej izdala račun. Če ne prej, poleti, ko naj bi Pahorjev kabinet - kot se čedalje glasneje ugiba - doživel prvo rekonstrukcijo. Že vso pomlad krožita imeni dveh ministrov, M naj bi se poslovilaprva: Franc Križanič, ki ima v vladi veliko nasprotnikov, in Matej Lahovnik, ki jez odstopom grozil sam. Bazvojni minister Mitja Gaspari je v intervjuju za Mladino lani dejal: »Ključno je, da se institucije, kot je NLB, profesionalizirajo, se pravi, da v NS imenujejo visoko kvalificirane finančne strokovnj ake, da ima predsednik uprave pravico izbirati člane uprave in da lastnik, če je to država, ni tam zato, da šari po kadrovskih rešitvah, ampak zato, da zahteva določene finančne rezultate.«

Novi predlagani nadzorniki NLB so iz Gasparijevega kroga. Je zdaj finančni minister Franc Križanič, razprtije med njim in Gasparijem so bile znane še pred oblikovanjem vlade, res na odstrelu? Gaspari gaje pri postavitvi NS namreč povsem povozil, čepravje Križanič zastopnik državnega deleža v NLB. 5. Bo uspela izdaja obveznice? Vbančnihkrogihje zdaj največje vprašanje, ali bo NLB uspela izdaja obveznice, vredna 2,5 milijarde evrov. Kupce naj bi iskali v tujini. Za izdajo v NLB potrebujejo okoli dva meseca. Kako se bodo odzvali vlagatelji, M so menda zadnje tedne že strigli z ušesi ob političnih prepovedih reprogramov tajkunskih posojil? Odvisno bo tudi od tega, kako hitro se bodo v upravi NLB zgodile spremembe in ali bo Veselinovičev odhod zadnji.

Govori se namreč, da se kmalu utegnejo posloviti tudi drugi člani uprave, omenjali so že Mateja Narata in Slavka Jamnika. Veselinovič bo v banki ostal še do konca odpovednega roka - koliko traja, do konca redakcije niso sporočili. Po statutu NLB traja odpovedni rok tri mesece, odvisen paje od individualne pogodbe. Iskanje virov v tujini utegnejo zaplesti še novi politični pritiski in dogovarjanja o novi upravi. To bo politika iskala z javnim razpišomje včeraj napovedal minister Križanič. Bolje obveščeni kot slovenske člane nadzornega sveta NLB omenjajo Gregorja Dolenca, Marka Simonetija, Dušana Skapina in Branka Drobnaka. Skupščina NLB bo 30. junija, večina nadzornikov pa prihaja iz kroga blizu Mitje Gasparija, ministra za razvoj in evropske zadeve. Nadzorni svet NLB ima devet članov, tri predlaga belgijski solastnik NLB, bančno-zavarovalniška skupina KBC. Branko Drobnak, ustanovitelj skupine Poteza in 7,9odstotni lastnik NLB. Bil je predsednik ali član uprav več finančnih družb, Poteza skupina je solastnica več bank po Balkanu.

»Možno je, da bom novi nadzornik NLB. Seveda paje vse odvisno od tega, kaj bo zdajšnji nadzorni svet predlagal skupščini in kaj bodo nato odločili lastniki. Sploh pa država, ki ima večino, lahko pride z novim predlogom in močno premeša stvari. Torej je vse skupaj še precej odprto.« In kako komentira odhod šefa NLB Draška Veselinoviča ter kdo bi ga lahko nasledil? »Sem v tujini in to je zame povsem novo, sem pa presenečen. Tudi sicer se s kadrovanjem v NLB nisem ukvarjal. Seveda pa bo ta zadeva precej delikatna, sploh glede na to, da je banka vobdobju refinanciranja, izdajanja obveznic in podobno,« je odgovoril sogovornik.

Gregor Dolenc, mednarodni finančni svetovalec v Washingtonu in nekdanji uslužbenec Svetovne banke. Bilje že predsednik nadzornega sveta NLB. Marko Simoneti, nekdanji predsednik uprave ljubljanske borze in direktor agencije za privatizacijo Republike Slovenije ter predsednik komisije za privatizacijo Nove ljubljanske banke. Simonetijanam ni uspelo priklicati. Boris Škapin, nekdanji uslužbenec svetovne banke in član nadzornih svetov slovenskih podjetij Smelt, Zavarovalnica Triglav in NLB. V NLB nekoč šef instituta za ekonomiko, strasten igralec tenisa. Branko Drobnak, Poteza, 7,9odstotni lastnik NLB t- Gregor Dolenc, nekdanji predsednik nadzornega sveta NLB Marko Simoneti, nekdanji predsednik komisije za privatizacijo NLB i Boris Škapin, nekdanji nadzornik NLB Križanič in Pahor Kramarju ne moreta nič. Po natanko tednu dni smo od finančnega ministrstva (MF) dočakali odgovore na šest vprašanj o milijonski nagradi, ki naj bi si jo ob odhodu iz NLB na podlagi pogodbe izplačal prejšnji predsednik uprave NLB Marjan Kramar. Ker je finančni minister Franc Križanič, še zlasti pa premier Borut Pahor, javno in tudi na več sejah vlade poudarjal »škandaloznost« Kramarjevega izplačila - in zato dal skovati zakon o 90-odstotni obdavčitvi menedžerskih prejemkov in celo napovedal tožbo proti Kramarju, smo želeli izvedeti, kakšne obremenilne dokaze zoper Kramarja in njegovo nagrado vlada oziroma MF sploh ima. Kratke, a zgovorne odgovore MF objavljamo v celoti, od vladnega urada za komuniciranje, ki smo mu vprašanja naslovili istočasno, odgovorov še nismo prejeli...