Mramorjeva, ne Cerarjeva vlada
NatisniMedij: Dnevnik - Dnevnikov objektiv Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga - Dnevnikov objektiv Datum: 07. 03. 2015 Stran: 3
Subjektiv
V zgodovinskih učbenikih bo nekoč pisalo, da smo imeli v Sloveniji tri faze privatizacije. Prva, tista iz devetdesetih V let prejšnjega stoletja, je do danes že skoraj izginila iz kolektivnega spomina.
Šlo je za razdelitev prvotnega družbenega premoženja med imetnike certifikatov. To se je kmalu začelo kopičiti v pooblaščenih investicijskih družbah. Dobili smo pidovske barone, ambiciozne fante v zgodnjih tridesetih, ki so - oboroženi z dobro obveščenimi svetovalci - na veliko izkoriščali anemične regulatorje in luknje v zakonodaji. Iz podjetij, ki so jih obvladovali, so prenašali premoženje, iz njih pa neusmiljeno izrivali male delničarje, takrat še neuke kapitalizma. Hkrati so se lastniki pidov v podjetjih, kjer so obvladovali le manjše lastniške deleže, pogosto omrežili z njihovimi menedžerji. Takratni »old boys« so podjetja obvladovali prek pajkovih mrež, povezav, dobrih zvez z državnimi lastniki in delniških parkirišč, ne da bi zanje objavili prevzemno ponudbo. To so bili - na valu poceni denarja iz državnih bank - prisiljeni storiti šele v drugi fazi privatizacije, od leta 2005 naprej, ko seje njihovih fevdov želel polastiti Janez Janša.
Za ogled celotnega članka kliknite tukaj.
