Nekatere družbe potrebujejo sveži kapital
NatisniMedij: Delo Avtorji: V.V.,Grgič Maja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 08. 01. 2015 Stran: 3
Privatizacija Kovač: Razprave o prodajah so ideološke - SDH in Kad bosta morala unovčevati naložbe za poravnavanje obveznosti
Ljubljana - S približevanjem odločitve o prodaji Telekoma Slovenije se stopnjuje tudi pritisk za preklic privatizacijskega seznama petnajstih družb, ki je bil sprejet v obdobju vlade Alenke Bratušek. A celo nekateri podpisniki peticije proti privatizaciji priznavajo, da je določene družbe treba prodati, ker potrebujejo sveži kapital.
»Privatizacija in nacionalizacija sta normalen proces tržnega gospodarstva,« pravi ekonomist dr. Bogomir Kovač, sicer podpisnik peticije proti razprodaji podjetij. Pravi, da je peticijo podpisal, ker jo je podpisalo malo ekonomistov in ker se mu zdi, da je določen pritisk nujen.
Priznava, da so razprave o tem polne ideologije in da se zato izgublja vsebina. Kovač se strinja, da določene državne dražbe potrebujejo dokapitalizacijo, če hočejo preživeti, saj alternativnega mehanizma za alternativni scenarij nimamo. Elan in Paloma, denimo, potrebujeta sveži kapital, ki jim ga država ne sme zagotoviti, tudi če bi ga imela.
Dobri in slabi primeri
Kovač meni, da nas je privatizacija doletela nepripravljene, poleg tega pa vlada ne zna tega svojega stališča pravilno prodati. »Očitno je klonila pod interesi držav in finančnih trgov.« Kovač ugotavlja, da imamo pri prodajah pozitivne in negativne zgodbe. Kot prvo navaja prodajo Aerodroma Ljubljana, kot drugo pa Helios. Kot številni v Sloveniji se strinja, da so bila državna podjetja do zdaj slabo upravljana, čeprav smo v zadnji letih kar trikrat spremenili sistem upravljanja.
Tudi ekonomist dr. Igor Masten, ki peticije ni podpisal, pravi, da gre za vprašanje upravljanja, saj le dobro upravljane družbe lahko državo napajajo z davki. Mi pa da zdaj prodajamo, ker smo se kot upravljavci izkazali za nesposobne. Dodaja, da od države ne pričakuje državnega lastništva v podjetjih, ampak kakovostne vrtce, šole in zdravstvo ter socialno zavarovanje, za kar plačuje tudi davke.
Predsednica upravnega odbora SKB Cvetka Selšek se ne zavzema, da bi privatizirali in tujim vlagateljem prodali kar vsepovprek: »Treba pa si je priznati, da pri upravljanju v številnih podjetjih nismo bili uspešni in da ta podjetja potrebujejo po eni strani dodatni kapital (če so prezadolžena) ter predvsem druge lastnike, ki bodo lahko zagotovili dodatno kakovost - podjetja, na primer, preoblikovali tako, da bodo lahko ustvarjala višjo dodano vrednost. Zato se mi tudi strah pred tem, da bodo novi lastniki vse razprodali in razgrabili še tisto, kar je ostalo, ne zdi upravičen.«
Hitro in učinkovito
Od strateškega lastnika po njenih besedah verjetno lahko pričakujemo, da bo podjetje racionaliziral, morda kratkoročno celo odpuščal, dolgoročno pa ima gotovo interes, da ohrani dejavnost, poveča dodano vrednost in ustvarja delovna mesta. »Radarje novi lastnik investicijski sklad, pa si bo prizadeval, da kupljeno podjetje posodobi, usposobi za kakovostno preživetje in ga čez nekaj let proda naprej. Privatizacijo oziroma prodajo podjetij tako vidim predvsem kot priložnost za 'učno uro lastništva' v podjetjih,« ugotavlja in dodaja, da je procese je potem treba izvesti hitro in učinkovito.
Ekonomist dr. Ivan Ribnikar je nasprotno proti načrtovani privatizaciji. Kot je zapisal, to v našem primeru pomeni prepustitev naših podjetij, da postanejo hčere tujih in s tem izgubijo svojo samostojnost. »S 'strateškim partnerjem' mislijo prav na to, vendar zavijejo v celofan,« dodaja. Ne strinja se, da je tujega lastništva pri nas veliko manj kot drugod.
Težava za SDH in Kad
Ustavitev privatizacije bi na srednji rok težave lahko povzročila tudi SDH in Kad, ki morata svoje naložbe prodajati za poravnavanje obveznosti. Te v SDH do leta 2016 znašajo dobrih 700 milijonov evrov, Kadove pa 50 milijonov evrov na leto, letos pa jim je vlada naložila še plačilo 19 milijonov za rekreacijski dodatek k pokojninam. »Zgolj donosi od naših naložb ne zadoščajo za plačilo letne obveznosti,« pravi prvi mož Kada Bachitar Djalil.
