Darko Horvat v Švici obnavlja vilo, banke za njim iščejo milijone
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 03. 01. 2014 Stran: 1
Gospodarstvo / Posli
Pidovski baron Darko Horvat se je lotil obnove 37 milijonov evrov vredne vile v St. Moritzu. V Sloveniji banke, ki jim nekdanja Aktiva Naložbe dolguje okoli sto milijonov evrov, in stečajni upravitelj preiskujejo njegovo zapuščino.
Če so banke upnice nekdanje Aktive Naložb, preimenovane v CG Invest, še lani poleti zaman iskale premoženje družbe, ki jim dolguje več kot sto milijonov evrov, je imel njen ustanovitelj in nekdanji lastnik Darko Horvat v tem času drugačne skrbi.
Julija lani so namreč oblasti v švicarskem St. Moritzu začele postopke za izdajo gradbenega dovoljenja za obnovo tamkajšnje vile družine Horvat. Ta jo je konec leta 2009 kupila za 37 milijonov evrov, njena uradna lastnica pa je Mirka Horvat, mati Darka Horvata, ki ima vilo že dve leti v lasti kot fizična oseba. Koliko bo Horvat odštel za obnovo, ni mogoče ugotoviti. Po naših podatkih pa je zanjo najel švicarski arhitekturni biro PS Studio, ki je v zadnjih letih med drugim oblikoval počitniške hiše in hotele v Toskani in Kostariki. Mestne oblasti v St. Moritzu so sicer pri odobravanju posegov v javno podobo tamkajšnjih stavb zelo previdne. Pri obnovi Horvatove vile, skrite za obronki gozda na zahodu mesta, so tako javnosti dale na voljo tri tedne časa za morebitne pripombe in ugovore.
Medtem ko se je Horvat v Švici ukvarjal z obnovo vile, so v Sloveniji, kjer je privatizacijski baron začel svojo poslovno pot, bančni upniki in država šele dobro začeli brskati po njegovi zapuščini. V začetku septembra je tako šla v likvidacijo Factor banka, ki jo je kar dvanajst let (med letoma 1998 in 2010) nadzoroval Horvat, CG Invest pa je bil eden njenih največjih lastnikov. Država je Banki Slovenije za likvidacijo te banke odobrila za 540 milijonov evrov poroštev. Posle CG Investa, iz katerega se je na račune nizozemskih podjetij, povezanih s Horvatom, »prelilo« 170 milijonov evrov, preiskujejo forenziki, ki jih je najel stečajni upravitelj družbe Boštjan Pavec. Sledilo naj bi malo morje ovadb zoper nekdanje vodilne kadre CG Investa: Aleša Okorna, Tadeja Počivavška, Andreja Ručigaja in italijanskega državljana Zakija Ishaga. Ze v kratkem naj bi skupno kazensko ovadbo zaradi suma oškodovanja upnikov vložile tudi NLB, Banka Celje, Nova KBM in Factor banka, ki že več mesecev preiskujejo posle prejšnjih uprav z družbami iz Skupine Aktiva. Ena od bank upnic pa je pred kratkim tožbo že vložila na sodišče na Nizozemskem.
Horvatova veriga že od leta 2011 v Hongkongu
A po toči zvoniti je prepozno. Poslovnemu omrežju Darka Horvata in z njim tudi premoženju nekdanje Skupine Aktiva je namreč iz leta v leto težje slediti. Ze pred petimi leti je Horvat svoj poslovni sistem, ki ga je spletel v tesni povezavi z izraelskimi finančnimi krogi, prek verige podjetij iz Luksemburga in Velike Britanije spravil pod okrilje britanske družbe General Investments 2009. Iz nje je leta 2009 uradno izstopil in jo lastniško prepustil partnerju ene največjih izraelskih pravnih pisarn Doronu Latzerju, ki že več kot desetletje velja za ključnega Horvatovega odvetnika.
General Investments 2009 je od avgusta lani v likvidaciji, na računu družbe pa je ostalo le tisoč britanskih funtov. Veriga Horvatovih podjetij se je namreč že leta 2011 uradno preselila v Hongkong. Na njenem vrhu je podjetje China Grace International Investments. Kdo je njen lastnik in ali je to Horvat, uradno ni znano. Zaki Ishag, nekoč član upravnega odbora Aktive Naložb, trdi, da je edini lastnik skupine, vendar tega ni mogoče preveriti. S Horvatovimi podjetji je bil poslovno povezan tudi njegov sin David Ishag, ki je bil zadolžen za finance v britanski družbi Aktiva Capital Limited. To je do leta 2010 vodil Horvat, ki danes v nobenem od podjetij nima uradne funkcije.
Prav dejstvo, da je bil vedno korak pred zakonodajalci, upniki, malimi delničarji, ki jih je neusmiljeno izrinjal iz svojih podjetij, in drugimi, je ob domnevno varnem »zavetju« vplivnežev na levem političnem polu - eden od ključnih razlogov, da je Darku Horvatu tako rekoč brez praske uspelo »preživeti« domačo tranzicijo. Še pred prvo vojno proti »tajkunom« je svoj sistem lastniško zaprl in v njem nemoteno premikal premoženje. S pripajanjem holdingov, izčrpavanjem družb, ki jih je olastninil v času pidovske privatizacije (Tehnounion, Pinus Race, Intertrade ITS...), in pomočjo slovenskih bank ga je najprej nakopičil na peščici preostalih slovenskih družb in ga nato od leta 2005 naprej začel seliti na Nizozemsko. Samo z iztisnitvijo malih delničarjev Aktive Invest in pripojitvijo te družbe k nizozemskemu holdingu Aktiva Holdings je v to državo prenesel za najmanj 200 milijonov evrov premoženja.
Premoženje na tuje, doma pa ostali dolgovi
Kako je lahko ob vsem tem premoženju za Horvatovim imperijem ostala več kot stomilijonska luknja v bankah? Odgovor na to vprašanje je mogoče razbrati iz logike Horvatovega delovanja. Medtem ko je premoženje selil na Nizozemsko, je Horvat glavnino dolgov, s katerimi je financiral naložbe, pustil doma. Hkrati so si nizozemska podjetja iz slovenske Aktive na veliko nepovratno izposojala na desetine milijonov evrov, ki jih nikoli niso vrnila. Aktivi Naložbam (CG Investu) je tako v naslednjih letih zmanjkalo sredstev za poplačilo posojil. Podjetje se je še pred stečajem spremenilo v prazno lupino. V njej je ostalo le nekaj delnic slovenskih podjetij in za devet milijonov evrov terjatev. Vse pove naslednja primerjava. Če je imela Aktiva Naložbe že leta 2009 za 118 milijonov evrov finančnih obveznosti, se je že leto dni pred tem vsota premoženja nizozemske Aktive Holdingsa približala magični meji pol milijarde evrov.
Na Nizozemsko so se posledično stekali tudi dobički od prodajnega pohoda, s katerim so Horvatovi slovenski holdingi še pred pokom slovenskega borznega balona unovčili večji del svojega premoženja. Prodaja naložb je v letih 2006 in 2007 nizozemski Aktivi Holdings navrgla kar 108 milijonov evrov čistega dobička. Samo s prodajo delnic Telekoma Slovenije Dariju Južni je skupina ustvarila 17,4 milijona evrov dobička. Dodatnih devet miliionov evrov dobička je imela pri prodaji manjšega paketa delnic NLB, 8,6 milijona evrov pa ji je navrgla prodaja preostalih delnic srbskega Hemofarma. Najmanj pet milijonov evrov dobička je imela Aktiva Holdings tudi s prodajo različnih skladov tveganega in zasebnega kapitala.
Kam je šlo 123 milijonov evrov?
Horvatova nizozemska družba se je obenem umaknila tudi z Balkana in svoje premoženje začela vlagati v različne sklade tveganega kapitala (newyorški Midocean Partners, švicarski Invision), izraelsko telekomunikacijsko skupino Locationet Systems, koncesije za raziskavo naftnih polj v Novi Zelandiji, britansko družbo Latitude Resources, ki ima v lasti rudnik v Latinski Ameriki, in partnerstva z nekaterimi premožnimi družinami izraelskih korenin, ki so denar vlagala v raziskavo nahajališč zemeljskega plina v ZDA in gradnje v Las Vegasu. Eden takšnih primerov je širši javnosti manj znana družba Elk Resources Inc. iz Houstona. S prodajo petinskega deleža v njej je Aktiva Holdings leta 2008 iztržila okoli 20 milijonov dolarjev.
Toda tudi na Nizozemskem dobički niso ostali dolgo. Samo leta 2006 je tako luksemburška Aktiva od tam prejela za skoraj 75 milijona evrov dividend. To je približno toliko, kot je v zadnjih petih letih za izplačilo dividend namenil Petrol. Aktiva Holdings bi samo z denarjem, ki ga je imela pred leti na kratkoročnih depozitih in na transakcij skih računih (123 milijonov evrov), danes brez težav poplačala vse obveznosti CG Investa do bank. Kaj se je zgodilo s tem denarjem, iz javno dostopnih bilanc ni mogoče razbrati.
