Delničarji in obvezničarji izbrisani
NatisniMedij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 19. 12. 2013 Stran: 3
Izredni ukrep Delnica NKBM se umika z borze - Ustavno sodišče ni ugodilo imetnikom obveznic, Stankovič pričakuje povrnitev škode
LJUBLJANA - NLB, NKBM in Abanka so postale v celoti državne. S sanacijo bank se od svojih lastniških deležev poslavljajo delničarji, praznih žepov pa (vsaj za zdaj) ostajajo tudi imetniki podrejenih obveznic.
Potem ko je Banka Slovenije izdala odločbo o izrednih ukrepih, so bile delnice NLB, NKBM in Abanke razveljavljene in izbrisane iz registra KDD. Te tri banke so postale stoodstotno državne.
NKBM je bila doslej zaradi javne prodaje leta 2007 družba z največ delničarji v državi; konec septembra jih je imela 97.007. Delničarji so sicer vse svoje naložbe v delnice že zdavnaj izgubili. Spomnimo, da je vrednost delnice na javni prodaji znašala 27 evrov, po bliskovitem vzponu na 44 evrov pa je strmoglavila na deset centov. Mali delničarji bodo zdaj ostali brez vsega, delnica NKBM pa bo danes nehala kotirati na Ljubljanski in Varšavski borzi.
»Postavlja se vprašanje, ali je javna prodaja leta 2007 temeljila na napačnih predpostavkah in smo bili državljani Slovenije zavedeni,« opozarja predsednik društva MDS Rajko Stankovič. Pravi, da so leta 2007 bili hrvaški posli te banke predstavljeni kot dobri, zdaj pa je jasno, da je bila banka zaradi njih oškodovana. »Menim, da bo sodišče ugotovilo načrtno oškodovanje, in če se dokaže, da prospekt ni izkazoval poštenega stanja, imajo delničarji NKBM pravno podlago za morebitne postopke,« dodaja naš sogovornik.
Včeraj so bile izbrisane tudi hibridne in podrejene obveznice teh bank. Ustavno sodišče včeraj ni ugodilo predlogom imetnikom podrejenih" obveznic, naj se do končne odločitve zadrži izvajanje novele zakona o bančništvu. Znano je, da novela zakona o bančništvu uzakonja tako imenovani »bail-in«, torej da morajo k sanaciji bank prispevati tudi delničarji in podrejeni upniki. Na sodišču pravijo, da bi zadržanje lahko pomenilo hudo nestabilnost finančnega sistema, kar pretehta nad morebitnimi škodljivimi posledicami za pobudnike. Ustanovno sodišče pa je imetnikom podrejenih obveznic ugodilo v zahtevi, da bo ustavnost spornih členov zakona obravnavalo prednostno. Stankovič odločitev ustavnih sodnikov šteje za uspeh: »Ustavno sodišče je prepoznalo, da je obvezničarjem nastala škoda. Sodniki izvajanje zakona niso ustavili, saj niso hoteli tvegati, da bodo krivci za domnevno neizvajanje bančnih ukrepov. Navedli pa so, da se nam ta pravica, ki je kršena, lahko povrne materialno.«
Stankovič je pri tem spomnil na zadnjo odločitev ustavnega sodišča o vrnitvi nagrade Marjanu Kramarju. »Menim, da bo ustavno sodišče v doglednem roku, med šestimi in devetimi meseci, odločilo, da je škodo imetnikov treba povrniti v denarju,« ocenjuje Stankovič.
