Bo Ivica Todorić spet zavlačeval?

 

V naslednjih dneh bo predvidoma znano, koliko vlagateljev se bo potegovalo za nakup večinskega, 53-odstotnega deleža Mercatorja, ki ga prodajajo banke in družbe iz Skupine Pivovarna Laško. Rok za oddajo nezavezujočih ponudb se izteče danes, dosedanji odziv vlagateljev pa je vse prej kot spodbuden. To je na svoji koži občutila tudi uprava Mercatorja pod vodstvom Tonija Balažiča, saj se je njenih predstavitev v Londonu udeležilo vsega osem finančnih vlagateljev in Agrokor Ivice Todorića, ki mu bosta pri poskusu prevzema ob boku očitno ponovno stala predsednik upravnega odbora Alte Skupine Dean Čendak inlastnik slovenskega Dinersa Tomaž F. Lovše.

 

Zaradi skromnega zanimanja in neugodnih razmer v gospodarstvu je pričakovati, da bodo finančni vlagatelji oddali ponudbe okoli trenutnih borznih cen, saj za razliko od Agrokorja ne morejo računati na sinergijske učinke. Toda na drugi strani bi lahko finančni vlagatelji kupnino poravnali takoj, medtem ko bi moral Agrokor za prevzem Mercatorja šele najti vire financiranja. Prav zaradi tega je pričakovati, da bo Todorić že v prvi fazi iz boja poskušal izločiti preostale konkurente, nato pa skušal zavleči prodajne postopke in si kupiti čas za ureditev finančnih razmer v Agrokorju. To se je navsezadnje zgodilo že lani, ko je Agrokor oddal najboljšo nezavezujočo ponudbo, čeprav se je kasneje izkazalo, da denarja za prevzem sploh ni imel.

 

Konkurenco bi iz boja za nakup Mercatorja Todorić lahko izločil že, če bi ponovno oddal bistveno boljšo ponudbo od finančnih vlagateljev. V Agrokorju se namreč zavedajo, da bi morali za celoten Mercator ponuditi najmanj okoli 550 milijonov evrov oziroma okoli 150 evrov za delnico, saj po nižji ceni lastniki ne bodo pripravljeni prodati svojih delnic. Vendar pa je vprašanje, kako bi Agrokor to utemeljil svojim bankam upnicam. Poslovanje Mercatorja se je namreč v zadnjem času poslabšalo, zaradi vse slabših razmer v regiji pa bankirji dvomijo, da so načrti Mercatorjeve uprave sploh še uresničljivi. Dodatno težavo za Todorića predstavlja tudi začasno zaustavljen projekt monetizacije nepremičnin. Če bi Mercatorju konec lanskega leta uspelo izpeljati ta projekt in odplačati za okoli 250 milijonov evrov posojil, bi namreč Todorić tudi pred svojimi bankami upnicami lažje utemeljil oddajo višje ponudbe.

 

Zgolj s posojili Agrokor ne bi mogel izpeljati prevzema Mercatorja, saj v to brez dvoma ne bi privolili njegovi upniki. Neto finančni dolg Skupine Agrokor je že sredi lanskega leta dosegel najvišjo mejo, ki jo še dopuščajo njegove banke upnice. Z lanskoletno izdajo obveznic se je Agrokor sicer rešil nekaterih upnikov z najstrožjimi finančnimi zavezami (Credit Agricole, IFC, EBRD), vendar pa ne vseh. Dodatno zadolževanje Agrokorju onemogočajo tudi zaveze do EBRD, ki je leta 2006 z dokapitalizacijo vstopila v lastništvo Agrokorja. Tedaj se je namreč Todorić zavezal, da neto finančni dolg Skupine Agrokor ne bo presegel štirikratnika letnega dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Če bi želel preseči to mejo, bi moral tako Todorić od EBRD odkupiti njen celotni 8-odstotni delež Agrokorja, kar bi ga stalo najmanj okoli 130 milijonov evrov. Opcijska pogodba, po kateri bi moral Todorić odkupiti delež EBRD v Agrokorju, pa se izteka.

 

Pred morebitnim prevzemom Mercatorja bi moral tako Todorić najti vlagatelja, ki bi v Agrokor vložil več sto milijonov evrov dodatnega kapitala, kar pa zaradi zapletenosti hrvaške skupine in dolgotrajnih procesov vrednotenja ne bi bilo mogoče izvesti v tako kratkem času. Še zlasti, ker bi potencialni vlagatelji želeli v roku nekaj let z dobičkom izstopiti iz Agrokorja, kar bi bilo dejansko izvedljivo le s prodajo trgovskega oziroma proizvodnega dela skupine. O morebitni dokapitalizaciji Agrokorja naj bi se Todorić že pogovarjal z One Equity Partners (članica skupine JP Morgan) in družbo tveganega kapitala Blackstone, ki naj bi imela hkrati podpisan tudi dogovor o nerazkrivanju podatkov z Mercatorjem. Prav tako naj bi se o skupnem sodelovanju pri prevzemu Mercatorja Todorić še vedno dogovarjal tudi z Adris Grupo, ki ima bistveno večji kreditni potencial kot Agrokor. Toda sodelovanje istrske skupine bo po ocenah poznavalcev v veliki meri odvisno od razpleta privatizacije Croatia Osiguranje. Če bi namreč Adris Grupi uspelo kupiti državni delež v največji hrvaški zavarovalnici, Todorić na njihovo pomoč pri prevzemu Mercatorja ne bi mogel več računati.

 

Tako financerji kot tudi morebitni dokapitalizatorji Agrokorja bi po vsej verjetnosti zahtevali tudi izvedbo poglobljenega skrbnega pregleda Mercatorja. Ali bo Balažič največjemu neposrednemu konkurentu dovolil izvedbo brezpogojnega skrbnega pregleda, za kar si je Agrokor neuspešno prizadeval še v času, ko je družbo vodil Žiga Debeljak, za zdaj ni znano. »Mercator bo sodeloval v procesu skrbnega pregleda v skladu z veljavnimi predpisi in v interesu družbe in vseh njenih deležnikov,« so se neposrednemu odgovoru na vprašanje, kakšne informacije nameravajo razkriti pri skrbnem pregledu in ali jim nameravajo podrobneje predstaviti tudi strategijo, izognili v Mercatorju. Prav tako niso želeli odgovoriti niti na vprašanje, kakšne zaveze bodo od potencialnih vlagateljev zahtevali pri skrbnem pregledu, kakor tudi ne, kakšne podatke so potencialnim vlagateljem že razkrili na individualnih pogovorih. Spomnimo, da je prejšnja uprava Mercatorja po spletnih straneh Ljubljanske borze objavljala celo vsebino pogodbe, ki jo je želela skleniti s potencialnim prevzemnikom in s katerim bi bila ob morebitnem prevzemu zaščitena finančna stabilnost družbe ter med drugi opozorila na morebitne zaplete na področju varstva konkurence, saj sta Mercator in Agrokor največja konkurenta na štirih trgih jugovzhodne Evrope. Balažičeva uprava pa tokrat vlagateljev na Ljubljanski borzi ni obvestila niti o tem, da je potencialnim vlagateljem predstavljala skupino Mercator v Londonu.