Za zdaj le promocija pavšalne obdavčitve
NatisniMedij: Finance Avtorji: Petavs Stane Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 15. 10. 2012 Stran: 2
Pavšalna obdavčitev malih podjetij je verjetno najboljša stvar, ki bi jo zdaj lahko naredili za podjetnike. Če jim že ni mogoče znižati davkov, bi jih lahko rešili vsaj administriranja. A tudi to ne gre. Predlog pavšalne obdavčitve malih podjetij je najbolj razočaral prav v tem delu, kajti podjetja bodo še vedno morala voditi poslovne knjige. Espejem bo pri papirjih nekaj lažje, a so si hitro izračunali, da se jim obdavčitev z normiranimi odhodki večinoma ne splača. Tako se bodo zanjo odločili le redki.
Ponavlja se zgodba z olajšavo za raziskave in razvoj. Ta je po novem kar stoodstotna, pa jo bodo izkoristili le redki, saj bo še vedno preveč zbirokratizirana, da bi se v podjetjih imeli voljo in čas ukvarjati z njo.
Zanimivo je, kako je za nas nedojemljivo, da bi imeli preprosto papirnato poslovanje podjetij. Po zakonu o gospodarskih družbah mora vsaka kapitalska družba voditi poslovne knjige, čeprav ima nekaj deset tisoč evrov letnih prihodkov. Slovenija je raj za bonitetne hiše, ki izdelujejo bonitete za podjetja, saj imamo vsa možna poslovna poročila lepo zložena na enem mestu. Obsedeni smo s tem, da so vsi v nekem registru. Brez težav bi preživeli korak nazaj pri beleženju poslovanja malih podjetij, tem pa prihranili marsikaj.
Če se do končnega sprejetja predpisov o pavšalni obdavčitvi pogoji ne bodo opazneje spremenili, potem bomo dobili še eno davčno spremembo, s katero se bomo samo ukvaijali, koristi pa bodo zanemarljive. Glavni dosežek njenih avtorjev bo le promocija takšne oblike obdavčenja, zaživela pa bo kdaj v prihodnje. Ker se v teh časih vsi trudimo biti pozitivni, se veselimo za tiste podjetnike, za katere bo pavšalna obdavčitev vendarle koristna. Ko bodo časi boljši, bodo dobili še nižjo obdavčitev. S tem bo manj sive ekonomije in več denarja za proračun.
Spreminjanje davčne zakonodaje postaja z nelikvidnostjo državnega proračuna vse bolj kaotično. Novostim ne zmorejo več slediti niti davčni svetovalci. Najpogostejši vprašanji sta, a je to že sprejeto, kakšna je zadnja različica ... Zdajšnje spremembe so šolski primer, ko želiš davčni sistem poenostaviti, pa v praksi vse skupaj le zakompliciraš. Če ti pa slučajno že uspe kaj poenostaviti, pa je za davčne zavezance z vidika višine obdavčitve nezanimivo.
Ni dobro prelomiti volilne obljube o zniževanju davkov - še zlasti ne, ker je resnično dobra -, ampak že po slabem letu jo bo vladajoča koalicija z obrestmi vred. Uvaja nove davke, zvišuje stare, oprostitev je vse manj, in to je šele začetek, saj je slovensko gospodarstvo v spirali navzdol. Številne drobnjakarske obdavčitve so zato, da bi se izognili dvigu splošne stopnje DDV. Ni treba imeti Nobelove nagrade za spoznanje, da se bo to na koncu vendar zgodilo. Če ne drug, bo to dosegla zloglasna trojka, saj je naš DDV nizek glede na položaj, v katerem smo (upajmo, da bo zvišanje le za dve odstotni točki).
Vse kaže, da bi davčnemu sistemu naredili še najmanj škode, če bi takoj zvišali splošno stopnjo DDV in se ne bi ukvarjali s številnimi spremembami, od katerih ne bo večjega učinka za proračun, škoda za gospodarstvo pa nič manjša.
