Svoj svet? Tudi v čakanju na polletne rezultate ne manjka akcije
NatisniMedij: Kapital Avtorji: Širca Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 04. 07. 2011 Stran: 10
Ljubljanska borza je svoj svet. V zadnjih tednih smo bili ob odsotnosti objav rezultatov priča dokaj živahnemu dogajanju v slovenskih podjetjih, vseeno pa bi se rad najprej malenkost dotaknil širše slike. Ekonomski sentiment (vir: Eurostat) naj bi bil pozitivno povezan z dinamiko na borzi, ob tem pa podatki od leta 2009 dalje kažejo sliko, ki je, zanimivo, nasprotna gornji domnevi. V Sloveniji se namreč smer gibanja sentimenta in indeksa SBI TOP (31. 1. 2009 = 100) razhaja, medtem ko je za EMU in posebej za Nemčijo povezanost sentimenta z indeksi DJ Euro Stoxx 50 oz. DAX močno pozitivna. Svojstvenega faktorja naše dežele se najbrž dobro zavedajo tudi tujci, saj se kljub boljšim rezultatom podjetij in privlačnim tečajem delež tujih imetnikov vrednostnih papirjev, z izjemo Gorenja in NKBM zaradi dokapitalizacij, celo v zadnjem letu ni bistveno spremenil, število tujih imetnikov pa se je pri vseh delnicah uvrščenih v prvo in standardno kotacijo znižalo.
Nadaljevanje manevrov. Tudi brez objav rezultatov vsake toliko pride do ostrega pomika tečajev v južno smer. V prvi vrsti je za presenečenje in rahlo strmoglavljenje tečaja delnice Nove KBM poskrbela zahteva AUKN po izredni reviziji nekaterih poslov v banki. Kot kaže, je to vsaj v začetni fazi med vlagatelje pognalo strah. Delnica je namreč na dan objave zahteve, za katero Banka Slovenije sicer dvomi, ali je bila skomunicirana na pravi način, izgubila 7,84 % vrednosti in pristala pri 6,45 EUR, kar je skoraj četrtino manj od dokapitalizacij ske cene v aprilu letos. Delnica je sicer naslednji dan pridobila večino predhodne izgube, vseeno pa ne gre prezreti prej omenjenega manevra, zaradi katerega podobnih prihaja do opisanih neravnovesij na borzi. Kot da že tako ne preveč rožnata situacija v slovenskem bančnem sektorju in gospodarstvu nasploh sama po sebi ne bi bila dovolj.
Nizko povpraševanje. Diskrepanca v dinamiki tečajev na Ljubljanski borzi in na svetovnih borzah razvitih trgov je povezana z izrazito izvozno usmerjenostjo slovenskih podjetij, medtem ko situacija doma ostaja anemična. Temu v prid priča tudi zadnja anketa Gospodarske zborniče Slovenije, kjer kot edina pozitivna točka ostaja povpraševanje na izvoznih trgih, sicer pa se slovenska podjetja v luči dragih surovin srečujejo z razkorakom med nabavnimi in prodajnimi cenami, kar jim načenja marže. Na srečo se v luči nižanja inflacijskih pritiskov tudi razlika med inflacijo cen proizvajalcev in drobnoprodajnih cen zmanjšuje in če ne bo večjih pretresov, bodo cene surovin izgubile na momentu, s čimer se bo sprostil pritisk na marže. Vendar, dokler si povpraševanje ne opomore, tudi prodajalci ne bodo imeli moči, da bi inflacijo obrnili sebi v prid. Če k temu dodamo še zgoraj opisane manevre raznih institucij in pa predvsem neurejena lastniška razmerja, potem lahko rečemo, da se omenjen razkorak, opisan v uvodnem odstavku, ne zdi iz trte izvit. Ne upam si pomisliti, kaj bi bilo, če bi še potrošniki in podjetja, na podlagi katerih je ocenjen sentiment, drastično spremenili pogled.
Nove zgodbe o lastniških razmerjih in dogovori z bankami. Zgodba Pivovarne Laško je dobila začasni epilog. Banke upnice so namreč podprle reprogram vseh dolgoročnih in kratkoročnih posojil, ki bi sicer zapadla konec junija, najmanj do septembra letos, delnica pa je v tednu te objave pridobila 8,3 % vrednosti. Vendar pa je veselje pokvaril "ne" dokapitalizaciji, ki sta jo predlagala uprava in nadzorni svet Laškega, tako da je vsa rast tečaja delnice v preteklem tednu izpuhtela. Eden izmed razlogov je zagotovo tudi dejstvo, da je za nadaljnjo sanacijo Pivovarne ključnega pomena dezinvestiranje, predvsem odprodaja 23,34 % deleža v Mercatorju, vemo pa, da je bilo v zvezi s to prodajo že veliko propadlih poskusov. Novo upanje je sporazum o prodaji 50,03 % deleža, ki ga je podpisalo 11 delničarjev "Najboljšega soseda", vseeno pa je bil predsednik uprave Laškega predvsem do odnosa lastnikov kritičen in dodal, da jih do konca leta v zvezi s sanacijo čaka še ogromno dela. Med Novo KBM in Savo Re, ki sta največja lastnika Zavarovalnice Maribor, pa se je vnel boj za kontrolo nad slednjo. Nova KBM, ki je sicer lastnica 49,97 % deleža v mariborski zavarovalnici, je namreč objavila namero za odkup vseh preostalih delnic zavarovalnice. Te transakcije Sava Re za zdaj ni pripravljena narediti, prav tako pa še niso podali nasprotne ponudbe.
Država do dividend. Na skupščini delničarjev Zavarovalnice Triglav je AUKN kljub nasprotovanju uprave Triglava in večine nedržavnih lastnikov dosegla izplačilo dividende v višini 0,40 EUR. Predsednik uprave največje slovenske zavarovalnice je pričakovano izrazil nezadovoljstvo nad sprejetim sklepom, kar ni težko razumeti, saj je Triglav trenutno šele na začetku začrtane poti krepitve dobičkonosnosti in s tem kapitala. Delničarji so prav tako potrdili povečanje osnovnega kapitala v znesku 50 mio. EUR, povečanje pa bodo izvedli s preknjiženjem iz zadržanega čistega poslovnega izida. Do povečanja osnovnega kapitala naj ne bi prišlo do konca letošnjega leta, razen v primeru, da bi takšno j30tezo zahtevali regulatorni organi ali če bi to bilo nujno potrebno za zagotavljanje kapitalske ustreznosti zavarovalnice ali če bi to bilo potrebno za ohranjanje bonitetne ocene. Podobno kot pri Triglavu je država, tokrat prek KAD-a, kljub nasprotovanju uprave Heliosa dosegla izplačilo dividende v višini 3 EUR, uprava Heliosa pa si je vseeno izborila pravico do nadaljnjega odkupovanja lastnih delnic. Za dvig temperature je poskrbelo društvo Mali delničarji, saj se je izkazalo, da je uprava lani glede določenih posojil zavajale delničarje, naknadno pa se je izkazalo, da je nekaj več kot 5 mio. EUR v obliki posojil končalo v rokah Zvon Ena Holdinga. Slednji je, kot vemo, v postopku prisilne poravnave, Helios pa je del teh posojil že odpisal.
Kaj pa do naslednjih objav? Do vala objav polletnih rezultatov, ki ga bo konec tega meseca začela Krka, se na borzi lahko nadejamo živahnega dogajanja. Če že ne zaradi domače scene, v kar sicer dvomim, pa zaradi mednarodnega obzorja. V sredini julija naj bi bili znani rezultati stress testov za 91 evropskih bank, med katerimi so tudi slovenske, poleg tega pa je Grčija v preteklem tednu, s tem, ko je rekla "da" proračunskim ukrepom, poskrbela za nadaljevanje poletne vročice.
