20 let kapitalizma v Sloveniji
NatisniMedij: Večer - V soboto Avtorji: Lorenčič Aleksander Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 11. 06. 2011 Stran: 11
Sloveniji Prehod v "kapitalizem po meri človeka"
DR. ALEKSANDER LORENČIČ, ZGODOVINAR
25. junija bomo praznovali 20. obletnico osamosvojitve Slovenije. 20 let, kar smo iz naroda prerasli v nacijo, in 20 let, kar smo "svojo usodo vzeli v svoje roke". V teh dveh desetletjih je Slovenija postala država z mednarodnim ugledom in članica vseh najpomembnejših mednarodnih integracij. Potem ko ji je z vstopom v EU 1. maja leta 2004 uspelo uresničiti svoj prioritetni cilj, je leta 2010 postala še članica organizacije OECD, ki združuje gospodarsko najrazvitejše države na svetu. Ta strmi in uspešni vzpon je zaznamovala tudi gospodarska tranzicija, ki je bila vse do njenega formalnega zaključka oziroma do priključitve EU označevana predvsem kot zgodba o uspehu. Zatem so v ospredje stopala vse prej kot pozitivna mnenja, nekateri so Slovenijo označili celo za tranzicijsko poraženko.
Prva faza
Razmere v slovenskem gospodarstvu so se v drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja iz leta v leto izrazito slabšale in postalo je jasno, da so razvojne možnosti za slovensko gospodarstvo v okviru tedanjega sistema omejene. Demokratične volitve aprila 1990 so naznanile uradni začetek tranzicije. Začetni položaj Slovenije je bil v marsičem boljši od drugih tranzicijskih držav. Slovenija v blagovni menjavi ni bila omejena le na vzhodni trg, politika v gospodarstvu, razen pri kadrovski politiki, ni imela tako prevladujoče vloge, prav tako je bil tehnološki razvoj na višji ravni kot v drugih socialističnih državah. Z osamosvojitvijo je Slovenija prevzela v svoje roke gospodarsko politiko in s tem odgovornost za lasten gospodarski razvoj. V prvi fazi tranzicije je bila naloga vzpostaviti vse potrebne elemente in institucije za uspešno delovanje demokratične in pravne države. Priča smo bili številnim stečajem in likvidacijam podjetij, spremembam v lastniški in velikostni strukturi slovenskega gospodarstva, zmanjševanju industrije in povečevanju storitvenega sektorja. Za majhno narodno gospodarstvo, ki se je odcepilo od velikega matičnega trga, je bila usmeritev na zunanji trg pot, ki je zagotavljala stabilen gospodarski razvoj. Po mednarodnem priznanju je Slovenija do leta 1996 postala še članica domala vseh najpomembnejših gospodarskih združenj. Ena od prioritet slovenske politike v prvem obdobju tranzicije je bil tudi proces makroekonomske stabilizacije. Za celoten članek pritisni TUKAJ ali na sliko.
