Dogovorna ekonomija za NKBM
NatisniMedij: Reporter Avtorji: Glucks Nenad Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 22. 04. 2011 Stran: 38
Dokapitalizacija tretje največje slovenske banke Nove kreditne banke Maribor (NKBM) s slabimi desetimi odstotki tržnega deleža, je z zdrahami med SD in Zares znova pokazala, da srž slovenskega bančništva niso finance, temveč politika. Republika Slovenija ima v NKBM 41,5-odstotni delež, skupaj z državnima Kapitalsko družbo (KAD) in Slovensko odškodninsko družbo (SOD) pa še 9,6 odstotka (vsaka po 4,8 odstotka), torej večinski delež 51 odstotkov. Zaradi povečevanja kapitalske ustreznosti (o nujnosti tega je govoril tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec), so se pri banki odločili za dokapitalizacijo v višini 104 milijone evrov. Zaplet je seveda nastal, ker se je država (beri premier Borut Pahor in minister za finance Franc Križanič) odločila ostati večinski lastnik NKBM, čeprav nima denarja za dokapitalizacijo oziroma se je že izčrpala z vložkom 243 milijonov evrov za dokapitalizacijo največje državne banke NLB. V reševanje problema, kje najti potrebnih 52 mio evrov za dokapitalizacijo, s čimer bi država ohranila večinski delež, se je vključila Dagmar Komar, predsednica uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), in s prenosom prednostne pravice za nakup delnic NKBM naročila trem državnim družbam (energetskima Elesu in Gen energiji ter Pošti Slovenije) vplačilo skupaj 47 mio evrov, KAD pa je vplačal v sorazmerju s svojim deležem okoli pet milijonov evrov.
Za ogled celotnega članka kliknite tukaj.
