Ministrica Radićeva o dokapitalizaciji NKBM
NatisniMedij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 16. 04. 2011 Stran: 4
Po mnenju Agencije za upravljanje kapitalskih naložb sodelovanje države pri dokapitalizaciji NKBM pomeni, da večje ali večinsko državno lastništvo banke povečuje kreditno boniteto banke in s tem omogoča boljše pogoje financiranja za banko na kapitalskih trgih
Na četrtkovi okrogli mizi o mariborskem gospodarstvu v Mariboru je ministrica za gospodarstvo Darja Radič o dokapitalizaciji NKBM dejala: "Uradno me Agencija za upravljanje kapitalskih naložb ni seznanila, da nameravajo preko skupščin energetskih podjetij v Sloveniji dokapitalizirati oziroma zbirati sredstva za nakup delnic NKBM. O tem so me obvestila nekatera podjetja in takoj sem ostro protestirala. Agenciji sem napisala pismo, v katerem jih opozarjam, da so njihova navodila podjetjem in skupščinski sklepi, kijih sprejemajo, nelegitimni in popolnoma v nasprotju s sektorsko politiko za področje energetike, ki jo je ministrstvo za gospodarstvo posredovalo agenciji v začetku tega leta. Agencija nima nobene pravice podjetjem s področja energetike nalagati nakup delnic v banki. Sektorska politika na področju energetike je zelo jasna. Sredstva, ki jih bodo podjetja s področja energetike ustvarjala, morajo izključno nameniti za investicije na področju energetike. Ve se, da imamo predvidenih ogromno investicij. Popolnoma nerazumno in neutemeljeno je, da energetska podjetja vlagajo v nakup delnic neke banke, za katere je, kot sem tudi seznanjena, dovolj povpraševanja na trgu. Ne vidim nobenega razloga, da bi izčrpavali energetska podjetja za dokapitalizacijo banke. Vlada je na prejšnji seji sicer obravnavala tak sklep, vendar ga je zavrnila. Agencija dela te posle in sklepa te skupščine brez dovoljenja vlade, kar je absolutno nesprejemljivo, in ne morem razumeti, kako si lahko agencija to dovoli, kdo ji daje to pravico. Sprašujem se, kdaj bodo končno razumeli, kakšne so njihove pravice, kaj lahko počnejo in kakšne so njihove naloge."
Na naša vprašanja, ali ministričine trditve držijo in kako v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb njeno izjavo komentirajo, nam Dagmar Komar ni konkretno odgovorila, je pa agencija včeraj objavila analizo kapitalskega položaja NKBM in stališča agencije o tem. V njej navaja argumente v prid sodelovanju države pri povečanju kapitala druge največje slovenske banke in vsaj kratkoročni ohranitvi večinskega deleža države v banki. "Opustitev dokapitalizacije bi imela v primeru NKBM za posledico občutno izgubo vrednosti," so prepričani v agenciji.
Cilj agencije pri dokapitalizaciji NKBM je tudi zagotovitev stabilnosti banke. Prepričani so, da državno lastništvo pomeni dodatno kakovost za banko, predvsem z vidika varnosti banke in mednarodnih bonitetnih ocen, kar v dokapitalizacijskem prospektu navaja tudi vodstvo banke. To po navedbah agencije pomeni, da večje ali večinsko državno lastništvo banke povečuje kreditno boniteto banke in s tem omogoča boljše pogoje financiranja za banko na kapitalskih trgih. Cilj agencije pri dokapitalizaciji je tudi stabilnost slovenskega finančnega sistema, katerega pomemben del je NKBM kot druga največja banka, lastnica Poštne banke Slovenije, polovična lastnica Zavarovalnice Maribor in lastnica drugih finančnih družb. Prepričani so, da v primeru kasnejše prodaje banke večinsko lastništvo državi poleg večjega izplena omogoča tudi večji nadzor nad postopkom prodaje oziroma nad potencialnim prevzemnikom banke v skladu z njenimi strateškimi interesi.
Agencija bo pripravila predlog modela privatizacije NKBM in ga vključila v predlog strategije upravljanja kapitalskih naložb, ki jo bo pripravila do 30. junija. Agencija želi poleg tega preprečiti hujšo škodo, ki bi jo prineslo nenadno unovčenje dolgoročnih posojil tujih upnikov banke. Sklicuje se na podatke, da obstaja 406 milijonov evrov in 42,6 milijona švicarskih frankov dolgoročnih posojil, ki jih je najela banka in ki imajo kot enega izmed pogojev za odobritev kredita navedeno državno lastništvo banke (med deleži se omenjajo 51 in 50 odstotkov, 50 odstotkov plus ena delnica, 40 odstotkov, 25 odstotkov). Padec državnega lastništva pod navedene odstotke ima lahko v skladu z navedbami banke za posledico, da bi upniki banke zahtevali takojšnje plačilo omenjenih kreditov. Ker je obseg teh posojil na ravni celotnega kapitala banke oziroma skoraj desetine bilančne vsote, bi taka zahteva lahko po prepričanju agencije pomenila resen likvidnostni pritisk na banko in na poslovanje banke.
Nesodelovanje obstoječih delničarjev v prvem krogu dokapitalizacije pomeni po trditvah agencije tudi tretjinsko redčenje obstoječih delničarjev ob hkratnem več kot četrtinskem zmanjšanju vrednosti delnic glede na tržno ceno pred dokapitalizacijo. "To pomeni, da obstoječi delničarji, tako država kot tudi mali delničarji, v omenjeni dokapitalizaciji že v začetku izgubijo polovico svoje vrednosti," opozarjajo v agenciji. Po drugi strani pa cena delnice, ki predstavlja le pol knjižne vrednosti, po mnenju agencije pomeni relativno ugoden nakup delnic banke za potencialne investitorje. V podjetjih v državni lasti obstaja vrsta kapitalsko izjemno močnih in dobičkonosnih podjetij, ki imajo sorazmerno velika prosta denarna sredstva in neizkoriščen posojilni potencial, ki ni vezan na že obstoječe razvojne projekte, so prepričani. "Predvsem za podjetja z daljšim naložbenim horizontom, ki jim zneski naložbe ne predstavljajo bistvene obremenitve za tekoče poslovanje, tak nakup lahko pomeni dobro investicijsko priložnost," piše v dokumentu agencije.
