Slab spomin
NatisniMedij: Delavska enotnost Avtorji: M. M. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 03. 12. 2010 Stran: 14
Spomnil je tudi, da je v dveh letih Pahorjevi vladi uspelo popolnoma zavoziti tudi socialni dialog. »Če danes večinski sindikati ne bili v politični orbiti tranzicijske levice, bi se tudi Slovenija tako kot številne druge evropske države soočala z množičnimi delavskimi protesti in stavkami, najmanj takšnimi, kot smo jih doživljali 2006, čeprav je takrat standard rasel in so se plače realno dvigale, zato za tiste proteste razen političnih ni bilo nobenih razlogov,« je dejal janša.
Res je, socialni dialog v tej državi je na zelo nizki ravni. In vendar časi za socialni dialog niso bili idealni niti v obdobju Janševe vladavine, čeprav se je z njim dičila v času predsedovanja Slovenije EU, vzponi in padci pa so tako in tako njegova stalnica. Nobena vlada samostojne Slovenije ni bila »prikrajšana« za demonstracije in stavke, ne glede na barvo, tudi Janševa in Pahorjeva ne. Velikost sindikalnih akcij je bila odvisna od ravnanj konkretne politike, globine negotovosti in strahu, ki ju je sejala med ljudi, pa tudi od možnosti uporabe mehanizmov sindikalnega boja. O tem se je, vsaj ZSSS, vedno odločala demokratično, neodvisno od politike.
Očitanje političnosti je Janševa stalna politična taktika. Ob tem ne opazi, da »večinski sindikati« ne ploskajo nobeni protidelavski reformi. Janša tudi »pozablja«, kaj vse je želela spreminjati njegova vlada in kako je, s kasneje odstavljenim ministrom Drobničem na čelu, teptala socialni dialog in odprla lov na temeljne pravice delavcev: poskusila je uvesti enotno davčno stopnjo, tj. davčno reformo v prid bogatih; na udaru sta bila tudi zdravstvo in sociala. Ravno v času Janševe vladavine se je pojavila še zdaj aktualna neoliberalna mantra o varni prožnosti, dežurni krivec za togost zakonov so postali odmor za malico, dodatek na delovno dobo, rodila se je ideja o lažjem in hitrejšem odpuščanju, nižjih odpravninah ...; govorilo se je tudi o zniževanju plač; ukinili so predhodni zakonodajni referendum in skrčili pravice s področja ljudske iniciative; spremenili zakon o gospodarskih družbah (in uvedli enotirno upravljanje); se lotili lastninjenja sindikalnega premoženja ... Janša, ki je lani pozival na trge in ulice, še zdaj čaka v udobni senci (na lepše vreme!), na kolaps svojega političnega nasprotnika in svetuje ZSSS, kaj naj počne. Takšen je očitno njegov svet.
