Vegrad je bil očitno leglo številnih kriminalnih dejanj
NatisniMedij: Delo Avtorji: Stamejčič Damjana Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 05. 11. 2010 Stran: 3
Celjski tožilci in kriminalisti sredi obsežne preiskave Vegrada
Kriminalisti preiskujejo 45 sumov kaznivih dejanj, tožilci deset ovadb Zalar: Prednostna obravnava bo ovadene hitro postavila pred sodišče
Celje - Na celjskem okrožnem državnem tožilstvu prednostno obravnavajo deset kazenskih ovadb proti vodilnim osebam zdaj propadlega velenjskega Vegrada, pa tudi proti nekaterim podjetjem, ki so bila s poslovanjem Vegrada povezana. Ob tem, ko za tožilstvo v zvezi z omenjenimi ovadbami opravljajo dodatne poizvedbe, razgovore in zbirajo dokumentacijo, pa kriminalisti v oddelku za gospodarsko kriminaliteto na Policijski upravi Celje obsežno preverjajo še veliko število sumov kaznivih dejanj, ki so jih neposredno zaznali ali prejeli sami. Skupaj kriminalisti preiskujejo kar 45 sumov o storitvi kaznivih dejanj, povezanih z Vegradom.
Kot je s celjske policijske uprave sporočila tiskovna predstavnica Milena Trbulin, so kriminalisti za razjasnitev sumov kaznivih dejanj v Vegradu zasegli in pridobili obsežno dokumentacijo, poleg številnih razgovorov pa opravili še vrsto drugih operativnih dejavnosti. O intenzivnosti postopkov preiskovanja, operativni taktiki dpla kriminalistov in do zdaj opravljenem policijskem delu zaradi interesa preiskave ni mogla pojasnjevati podrobnosti. Dodala je le, da se sumi kaznivih dejanj nanašajo tako na kazensko zlorabo delovnopravne, prevzemne, davčne in stečajne zakonodaje, tudi pooblastil pri gospodarskem poslovanju družbe Vegrad ter na številne druge zlorabe zakonov, med drugimi tudi na odtujitve žigov in uničevanje poslovne dokumentacije.
Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl je potrdil, da je tožilstvo prejelo deset ovadb proti številnim osebam in podjetjem, povezanim s poslovanjem Vegrada. Za kakšne ovadbe gre in na koliko ljudi in podjetij se nanašajo, pa je novinarjem v sredo ob delovnem obisku Velenja natančno pojasnil pravosodni minister Aleš Zalar. Po njegovih navedbah reljski državni tožilci obravnavajo eno ovadbo zaradi kršitve temeljnih pravic delavcev, ki je usmerjena proti šestim fizičnim in petim pravnim osebam, pet ovadb je proti eni osebi in enemu podjetju podanih zaradi suma kaznivega dejanja goljufije, proti vodilni osebi Vegrada sta podani dve ovadbi zaradi ponarejanja listin in goljufije, dve ovadbi sumita dve fizični in eno pravno osebo zlorabe položaja, zaradi več kaznivih dejanj, ki so nastala pri poslovanju Vegrada, pa je deseta kazenska ovadba vložena proti več vodilnim v Vegradu.
Posebna tožilska skupina za Vegrad?
Ker pri posameznih ovadbah dodatno zbirajo dokaze in obvestila kriminalisti, njihovo delo po Žaberlovih navedbah za zdaj usmerja le en sam tožilec. Ko bo celotna dokumentacija zbrana, je dodal, pa bodo na tožilstvu ocenili, kako se bodo lutili dela pri sestavljanju obtožnic. Žaberl ni izključil prve možnosti, da bodo v Celju oblikovali skupino tožilcev, ki se bo ukvarjala s primerom Vegrada, pa tudi ne druge, da se bo z obsežnim primerom ukvarjala posebna tožilska skupina v Ljubljani. Minister Zalar je v Velenju, kjer se je skupaj s premierom Pahorjem in ministrico Radičevo v sredo zvečer srečal s predstavniki občine in tudi nekdaj zaposlenimi v Vegradu, jasno dejal: »Dobil sem trdna zagotovila pristojnega državnega tožilstva v Celju, da prednostno obravnava vse primere kazenskih ovadb, ki se nanašajo na poslovanje Vegrada, in bo takoj, ko bodo zbrani podatki to omogočali, zadeve predalo v postopek sodišču. To naj bo nauk za vse, ki se poskušajo z gospodarskim poslovanjem okoristiti. Tega država ne bo dopustila in prav je, da kazensko pravosodje dosledno opravi svojo nalogo. Kot minister sem prepričan, da jo tudi bo.«
Ker se zgodba Vegrada po besedah ministra Zalarja pri nas nikjer in nikoli ne sme več ponoviti, je vlada z izdatno pomočjo gospodarskega ministrstva kot nekakšno varovalko sprejela dokument z natančnimi priporočili predvsem nadzornim svetom tistih družb, v katerih (so)lastnica je, kako naj po zgledu dobrih praks ustrezno ravnajo. Pregledni dokument priporoča nadzornim svetom, naj izkoristijo vse možnosti po zakonu o gospodarskih družbah zato, da pridobijo ustrezne informacije, dosežejo obravnavo ustreznih poročil in - če je treba - uveljavijo tudi odškodninsko odgovornost tistih, ki so kakor koli škodovali gospodarski družbi.
