Delavcu plača, dobiček lastniku?
NatisniMedij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: Horvat Majda Teme: ZGD-1
Rubrika / Oddaja: Izbrano Datum: 03. 12. 2009 Stran: 8
Različna mnenja o pravici zaposlenih do dobička Sindikat za obvezno in tretjinsko delitev dobička, gospodarstveniki za prostovoljno Zakon o gospodarskih družbah dopušča možnost, da delniška družba zaposlenim zagotovi pravico do udeležbe pri dobičku, vendar se je po veljavnem zakonu o soudeležbi zaposlenih pri dobičku za to možnost v Sloveniji odločilo le dvajset gospodarskih družb. Iz Pomurja nobena.
Ker za prostovoljno delitev dobička doslej ni bilo velikega zanimanja, so Socialni demokrati konec oktobra v koalicijsko usklajevanje dali nov predlog zakona, ki predvideva obvezno udeležbo zaposlenih pri dobičku v družbah z več kot tridesetimi zaposlenimi. To naj bi dodatno spodbudilo zaposlene za doseganje ugodnejših podjetniških rezultatov, hkrati pa bi zakon odprl možnost pretakanja dela plač ali dobička v solastništvo družbe, s tem pa tudi do delavskega delničarstva.
Hkrati s predlaganim zakonom, ki ga je stranka neuspešno spravljala v življenje že pred štirimi leti, ministrstvo za gospodarstvo pripravlja novelo obstoječega Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki je v veljavi drugo leto. Novela predvideva, da bi soudeležba zaposlenih pri dobičku ostala prostovoljna, spodbudili pa bi jo z ugodnejšim obdavčevanjem. V podjetjih so se temu izogibali prav zaradi visoke obdavčitve.
Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik meni, da bi z udeležbo pri dobičku in možnostjo delavskega solastništva dosegli večje poistovetenje zaposlenih s podjetjem in večjo motivacijo pri delu, moti pa ga obvezna udeležba, ker da bi to odvrnilo tuje vlagatelje od naložb v Sloveniji. Opozarja tudi na možnost načrtnega zmanjševanja dobička z računovodskimi premetankami.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije podpira obvezno delitev dela dobička med zaposlene, kar da je, tako predsednik Dušan Semolič, v skladu z eno od zahtev, ki so jih že poslali vladi. Predlagajo tudi tretjinsko delitev dobička, torej tretjina lastnikom kapitala, tretjina zaposlenim in tretjina za razvoj podjetja.
Pomurska gospodarska zbornica podpira predlog spremembe zakona v smislu prostovoljne soudeležbe zaposlenih pri dobičku, saj obstoječi zakon ni prijazen za delodajalce in ne za zaposlene. Sedaj so dobički, ki pripadajo zaposlenim, obdavčeni kot plače in ne kot dobički iz lastniškega kapitala. »Smo pa izrecno proti uvedbi obvezne delitve dobička, kajti to bi bilo za mnoga pomurska podjetja dodatno breme in ne bi imelo nobenega stimulativnega učinka prej nasprotno, posebno kadar govorimo o novih potencialnih vlagateljih v našo regijo,« so sporočili s PGZ.
Boris Goldinskij, direktor Bliska Montaže O udeležbi zaposlenih pri dobičku ima pozitivno mnenje, saj tako kot je lastnik za poslovni uspeh vložil kapital, je zaposleni vložil delo.
Delitev je potem stvar podjetja Variš dogovora, zagotovo pa mora biti delež lastnika pri udeležbi večji. Meni, da bi država morala biti glede obdavčitve bolj pravična in tudi trinajsta plača ne bi smela biti enako obdavčena kot redna plača. Tudi letos se v družbi pogovarjajo o izplačilu trinajste plače.
»Vedno se pogovarjamo o neto zneskih, na tej osnovi pa potem izračunamo bruto zneske. Izplačila ne bodo za vse zaposlene v enakem deležu, ampak bomo pri tem upoštevali prispevek in uspešnost vsakega posameznika.«
Sonja Rajh, direktorica Farmtecha Ljutomer Vsaka oblika dodatnega nagrajevanja delavcev vpliva na uspešnost in dosežke družbe, na boljše razpoloženje, saj motivira zaposlene. Zato v družbi Farmtech, d. o. o., že od njene ustanovitve zaposlenim izplačujejo stimulacijo za uspešnost pri mesečni plači, ki se giblje v povprečju od 22 do 25 odstotkov na osnovno plačo in je odvisna od doseženih rezultatov in kakovosti dela. Zaradi omenjene oblike izplačila v družbi razmišljajo o udeležbi delavcev pri dobičku v skladu z zakonodajo, ki temelji na načelu prostovoljnosti.
Doslej so ves ustvarjeni dobiček vlagali v nove investicije, zgradbe in boljšo tehnološko opremo. V primeru sprejetja zakonodaje z obvezno udeležbo delavcev pri dobičku bo družba temu morala slediti, pričakujejo pa,*da bodo ob tem uvedene tudi dodatne davčne olajšave in olajšave pri prispevkih za socialno varnost. Vprašanje pa je, ali bo po globalni gospodarski krizi poleg potrebnih investicij sploh ostalo še kaj za razdeljevanje.
Tadej Ružič, direktor SGP Pomgrada Ustvarjen dobiček predstavlja Sonja Rajh, direktorica Farmtecha Ljutomer donos lastnikom na podlagi vloženega kapitala, plača pa je pogodbeno dogovorjeno plačilo za opravljeno delo. Zato je po ekonomski logiki pravilno, da morajo o ustvarjenem dobičku odločati lastniki delnic ali deležev, ne pa da se o ustvarjenem dobičku odloča z administrativnimi ukrepi tudi na način, da se del dobička pretaka v plače.
Prav tako je nujno, da so zaposleni za dobro opravljeno delo, se posebej tisto, ki ga opravijo bolje od pogodbenih pričakovanj, ustrezno nagrajeni s stimulacijo. Navsezadnje tudi stimulacija pomeni neposredno povišanje stroškov (po sedanji zakonodaji stroškov dela) in se tudi na ta način končni dobiček zmanjša za znesek stimulacije. Dosedanji model, ki je predvideval udeležbo pri dobičku z nekim časovnim odlogom, ni mogel zaživeti, saj je logično in normalno, da zaposleni pričakujejo dodatno nagrado takrat, ko delo opravijo, ne pa šele čez neko obdobje.
V skupini SGP Pomgrad že nekaj let in v obdobjih, ko jim je tekoče poslovanje to dopuščalo, izplačujejo medletne stimulacije in nagrade ob koncu leta, saj želijo zaposlene nagraditi za dobro delo in jih k temu spodbuditi tudi v prihodnje. Tako so v letu 2009 izplačali medletno stimulacijo v višini 450 evrov bruto na delavca, nagrada ob koncu leta pa bo znašala 700 evrov bruto na delavca.
Več kot 95 odstotkov vseh zaposlenih po kolektivnih pogodbah prejme maksimalno nagrado. Vendar je nagrado mogoče izplačati le kot osebni prejemek, zato je izplačilo podvrženo vsem davkom in prispevkom po veljavni zakonodaji in so neto prejemki, odvisno od obdavčitve posameznika, toliko manjši.
Vlada bi tu lahko zelo hitro storila pozitiven korak, če bi izplačila v podjetjih, ki jih sploh zmorejo, bistveno manj ali pa sploh ne obdavčila in bi zaposleni ob istem strošku delodajalca prejeli bistveno več. Podobno bi lahko vlada storila tudi pri kategorijah delavcev z najnižjimi plačami. Štefan Sobočan, direktor podjetja Variš Plačo je treba ločiti od dobička. S plačo se plačuje opravljeno delo, dobiček pa je rezultat poslovanja in je namenjen lastniku oziroma kapitalu. Vseeno pa je oboje v tesni korelaciji, saj je zadovoljen
Predlog zakona o obvezni udeležbi zaposlenih pri do-Tadej Ružič, direktor SGP Pomgrada bicku je po mnenju predlagateljev dejanje v dobro delavcev. A ne vseh, ampak samo tistih, ki so zaposleni v družbah, kjer ustvarjajo (visoke) dobičke. V Pomurju pa je takih malo. Čeprav bi bila sprejeta obvezna delitev dobička, zaposlenim v pomurskem gospodarstvu to ne bi na debelo polnilo žepov. S čistim dobičkom je v Pomurju lani, ko kriza še ni povsem oklestila poslovnih rezultatov, poslovalo 852 gospodarskih družb ali 62 odstotkov vseh, izgubo pa je imelo 438 družb.
Čisti dobiček na zaposlenega je znašal vsega skupaj 3.409 evrov ali dobro tretjino manj kot leto prej, izguba na zaposlenega pa je znašala 2.764 ali dvakrat več kot leto prej. delavec bistven člen pri ustvarjanju večjega dobička. Zato podpira možnost udeležbe delavca pri dobičku, vendar le na prostovoljni osnovi. Če se izplačilo dobička za delavca ne bo obravnavalo kot plača in bo obdavčeno enako kot v primeru izplačila dobička - dividende lastniku -, bodo menedžerji z veseljem dajali stimulacijo ob koncu leta z izplačilom dela dobička.
Tako se bodo lahko izognili izplačilu dela 13- plače, božičnice, razlike v malici ipd. Obstoječ zakon je zato treba spremeniti in ukiniti triletno shemo. Obvezna participacija, ki je razen v Franciji Evropa ne prakticira, bi bila tudi nestimulativna za tuje vlagatelje. Majda Horvat
