Medij: Slovenske novice Avtorji: Vatovec Jadran Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Druga plat Datum: 06. 01. 2011 Stran: 2
Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala zahteva dodatno v preiskovanje 24 obdolžencev, razširitev preiskave suma njihovega zlorabljanja položajev - Čemu bi sploh Petrol odkupoval tvegane terjatve neke odvetniške pisarne do insolventnega SCT? - Zakaj potem Petrol ni pomagal tudi Adrii ali Vegradu?
Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala je na ljubljansko okrožno sodišče vložila zahtevek za dodatno preiskovanje suma zlorabe položaja, ki naj bi jo zagrešilo 24 obdolžencev. Zahtevo je vložila 29. decembra lani. Državno tožilstvo predlaga razširitev preiskave poslovanja SCT z navideznimi oziroma slamnatimi podjetji, ki naj bi jih z nepoštenimi nameni predsednik uprave SCT Ivan Zidar in še nekateri z njim povezani posamezniki ustanavljali v tujini. Tožilci so ob dokaze o sumljivem poslovanju teh »podjetij« - ob poslovanje v imenu družbe SCT ter v imenu osmih družb s sedeži v tujini in z odprtirni poslovnimi računi pri banki Hypo Alpe Adria v Celovcu - trčili že pred dvema letoma, ko so komaj začeli zares preiskovati, kako je pri poslovanju SCT s takšnimi »podjetji« lahko poniknilo več milijonov evrov in v čigave žepe.
Spomnimo se: zoper obdolženega prvega moža SCT in nekatere njegove najtesnejše sodelavce (Jožeta Prostorja, Andreja Krajnca, Danico Mušič in Andreja Feguša) je državno tožilstvo v začetku decembra lani vložila obtožnico zaradi domnevne zlorabe položaja ali pravic, več kaznivih dejanj ponarejanja listin ter se zaradi pranja denarja in utaje davkov. Le nekaj dni pozneje je tudi združenje malih delničarjev državnemu tožilstvu prijavilo sum spornega pretakanja premoženja med družbama SCT in SCT Investicije.
Sporni posli SCT z navideznimi podjetji naj bi med letoma 2004 in 2006 sovpadali z 2,2 milijona evrov davčnih utaj.
Večina davčnih zlorab naj bi bila povezana z navideznimi svetovalnimi storitvami: navidezna podjetja naj bi namreč prejemala nakazila za svetovalne storitve, ki pa menda nikoli niso bile opravljene. Kakor koli, ob zgoraj navedenem kaže omeniti še vsaj dve podrobnosti. Prvič, v minulem tednu je upravni odbor družbe SCT priznal, da je družba, ki jo vodi, insolventna, in ko je začel izvajati ukrepe za finančno in poslovno prestrukturiranje družbe, je sklenil podati predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Nekateri so to razumeli celo kot poskus razmeroma učinkovitega pritiska na politiko, »čustvenega izsiljevanja« Pahorjeve vlade. In drugič, tik pred silvestrovim se je po gradbeniških kuloarjih začelo ugibati, ali se bo Zidar v kratkem umaknil iz fotelja predsednika upravnega odbora največjega slovenskega gradbenega podjetja in obdržal »le« položaj direktorja SCT Holding, ki sicer obvladuje SCT. No, Zidar je takšne govorice na mah odločno zanikal kot povsem iz trte izvite. O upokojitvi, zagotavlja, še ne razmišlja.
S čim bo SCT plačal Petrolu?
Kaj pa je mogoče reči o včerajšnji novici, ki je skozi medijski eter udarila kot strela z jasnega, češ da je uprava Petrola - Petrol sicer resda ni v večinski državni lasti, je pa zato država (vlada) še vedno njen največji lastnik - nase prenesla skoraj 160.000 evrov terjatev (s pripadajočimi obrestmi), ki jih je doslej do SCT imela odvetniška pisarna Dušana Korošca? Korošec je s sklenjenim poslom prav gotovo lahko zadovoljen.
Ekonomski strokovnjaki trdijo, da bi mu v primeru, če bi SCT nekega dne končal v stečaju in če bi imel zares veliko sreče, uspelo iztrejati precej manj.
Pa je lahko tudi Petrol zadovoljen?
O tem ni enotnega mnenja. Naši viri trdijo, da so številni gospodarstveniki ogorčeni in da naj bi Bojan Dejak že zahteval sklic izredne seje nadzornega sveta Soda, ki je med lastniki Petrola. Večina naših sogovornikov prav tako meni, da si je predsednik uprave Petrola Aleksander Svetelšek privoščil nekaj nepojmljivega, da bi se nadzorni svet Petrola nemudoma moral na to odzvati.
Zakaj? Zato ker obstajajo indici, ki potrjujejo upravičenost suma, da je šlo za Svetelškovo pajdaško (prijateljsko) uslugo Korošcu. Kakšni indici? Ko je bil Svetelšek še direktor celjskega Engrotuša (preden je s podporo politike, predvsem SD, smel sesti v fotelj predsednika uprave Petrola), je bil celjski odvetnik Korošec že njegov zelo dober znanec, bolje bi bilo reči, prijatelj, ter hkrati tudi član nadzornega sveta Engrotuša.
In to ni vse. Korošec naj bi imel vplivne prijatelje tudi v vrhu koalicije. Potem ko je Korošec (leta 2008) sklenil zakonsko zvezo z odvetnico Mašo Potkonjak, je spletni požareport poročal (svoje trditve je nazorno podkrepil z objavo fotografije), da so Korošcu predsednica LDS Katarina Kresal, njen življenjski sopotnik Miro Senica in Igor Jurij Pogačar, lastnik ljubljanskega podjetja Ram Invest, ki oddaja svojo stavbo na Dimičevi v najem ministrstvu za notranje zadeve in ki je imel svojčas prste zraven tudi pri razvpiti banki SIB, za poročno darilo kupili motor harlev davidson. Korošec ... Pogačar, Senica, Kresalova.
Korošec se s takšnimi očitki ne strinja: v izjavi za časnik Finance je poudaril, da bomo vsi (še) zelo presenečeni, kako dobre so bile njegove terjatve do SCT (kako dober posel je sklenil Petrol s prevzemom teh terjatev).
Za koga dober? Dr. Lojze Ude je včeraj opozoril, da Svetelšek najmanj ni ravnal s skrbnostjo dobrega gospodarja, da lahko govorimo tudi o odškodninski odgovornosti.
Kaj pa, če bi? Zelo resnim težavam našega nacionalnega letalskega prevoznika Adrie Airways ni in ni videti konca. Ena izmed zadnjih novic, povezanih z njimi, se glasi, da bi bili nekateri sicer pripravljeni sodelovati pri saniranju Adrie, da pa to pogojujejo z zamenjavo njene zdajšnje uprave. Znano je, da sta dva med največjimi Adrijinimi upniki (poleg bank) prav Aerodrom Ljubljana in Petrol.
Kaj pa če bi Petrol od Adrie Airways odkupil dolg, ki ga ima slednja do njega? To bi bilo brzda zelo nenavadno, mogoče pa bi se čez čas kljub temu pokazalo, da bi Petrol tudi z odkupom svojih terjatev sklenil zase ugoden posel? Pa saj tudi kitajska vlada še kar obljublja (dodatni) odkup španskih dolgov, a ne?