Medij: Delo Avtorji: Polona Malovrh Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 03. 2010 Stran: 11
Ali bo prav »vladavina« Boruta Meha in njegovega rojaka, gospodarskega ministra Mateja Lahovnika, tista, ki bo zasavski energetiki prižgala zeleno luč za nadaljnjih nekaj desetletij? Boruta Meha smo ustavili, ko je zapuščal trboveljsko termoelektrarno.
Trbovlje - V sklopu »turneje« po družbah, ki sestavljajo skupino Holding Slovenske elektrarne (HSE), je njegov prvi mož Borut Meh včeraj obiskal Termoelektrarno Trbovlje (TET). Holding sestavljajo Dravske in Soške elektrarne, Hidroelektrarne na spodnji Savi, Termoelektrarni Šoštanj in Trbovlje, Premogovnik Velenje, HSE Invest in Plinsko-parna elektrarna Kidričevo kot pridružena družba. Zasavska energetska lokacija je eden najmanjših »energetskih terenov« HSE, če uporabimo Mehove besede. Ni pa najmanj pomembna ali celo z najmanj problemi. Nasprotno. Medtem ko na državni ravni nastaja Nacionalni energetski program, so strateško pomembne investicije, od katerih bo odvisen nadaljnji obstoj TET - takšna je prenova kurišča in projekt daljinskega ogrevanja treh zasavskih občin iz TET -, še vedno v zraku. Ali bo prav »vladavina« Boruta Meha in njegovega rojaka, gospodarskega ministra Mateja Lahovnika, tista, ki bo zasavski energetiki prižgala zeleno luč za nadaljnjih nekaj desetletij? Boruta Meha smo ustavili, ko je zapuščal trboveljsko termoelektrarno.
Pred časom ste izjavili, da je zasavska zgodba lahko poučna za slovensko energetiko. Da je Zasavje zaradi energetike povsem izčrpano, lokalno gospodarstvo pa brez pomembnih strukturnih sprememb. Boste torej pomagali odpravljati te probleme?
Moje stališče je jasno: Zasavje je pomembna energetska lokacija, zato jo je treba obdržati, treba pa bo najti tudi rešitev zanjo, in to skupaj z ljudmi, ki tu živijo. Pri energetskih objektih je tesna komunikacija z okoljem, kjer so, nujna. Zavedamo se omejitev zasavske lokacije, hkrati pa smo pripravljeni vanjo investirati. Leto 2010 je tisto, ko se bomo pogovorili o prihodnji podobi TET. Njeno vodstvo je na pravi poti. Mislim, da bomo našli skupni jezik in do konca leta odgovorili na vaše vprašanje. Glede pobud za gradnjo HE na srednji Savi pa lahko povem, da je HSE pridobil koncesijo. Pogodba sicer še ni podpisana, toda zagotovim lahko, da bomo, še preden se lotimo investicij, v Zasavju ustanovili projektno družbo. Prek nje bomo vodili investicije v HE.
Lahko to rečete tudi v imenu ministra Lahovnika, na katerega so trije zasavski poslanci pred kratkim naslovili pobudo o sedežu družbe za gradnjo HE na srednji Savi v Trbovljah?
Bolje bi bilo, da bi poslanci naslovili pobudo na HSE, ki je nosilec koncesije, in bi zelo hitro dobili precej jasen odgovor.
Kako bo organizirana ta družba?
Enako kot projektna družba Hidroelektrarne spodnja Sava. Večino storitev za spodnjo Savo opravljajo zaposleni iz plinske elektrarne Brestanica. V Trbovljah pa bomo izkoristili potencial v TET in v regiji.
Vam je vodstvo TET danes obljubilo projekte o strateškem razvoju in o vlaganjih v 125-megavatni blok do konca tega leta, tako kot so pred meseci od njih zahtevali vaši nadzorniki?
Ne bi se še izrekal o končni moči tega bloka. Razmislek o prihodnjem termoenergetskem objektu pa je gotovo skupen razmislek HSE in vodstva TET. Vodstvo je tisto, ki mora okolje poznati in vedeti, kakšen objekt je smiseln, da ga okolje prenese.
Vaš predhodnik v HSE Jože Zagožen je ves čas »moralno« podpiral TET. Odločitve o večji investiciji pa ni bilo. Je res tako težko reči »da« približno 30 milijonov evrov vredni investiciji v prenovo kotla v TET?
Ne bom rekel, da se v Zasavju v preteklosti ni nič naredilo. V TET so bili kar spretni: celotno energetsko postrojenje razen kotla in kurišča so že obnovili. Zdaj pa so nas postavili pred dejstvo: da moramo reči »da« kotlu, da moramo reči »da« kurišču. Seveda pa se moramo dogovoriti o moči in o energentu. Tudi pretovorna postaja, investicija, ki se počasi končuje, ni bila poceni.
Torej boste le prikimali zamenjavi kotla in daljinskemu ogrevanju?
Zamenjavi kotla brez dvoma, glede kurišča pa se moramo še dogovoriti. Projekt daljinskega ogrevanja je povezan z okoljem. Ker so nekatere koncesije na tem področju že podelili (koncesijo za toplotno preskrbo Hrastnika ima Petrol, o. p.), bo treba, še preden o tem rečemo zadnjo besedo, ta problem rešiti v nekaj mesecih.
HSE podpira namero mednarodnega holdinga EFT o gradnji plinske elektrarne v Trbovljah, sočasno pa skupaj z avstrijskim Verbundom v Kidričevem gradite štirikrat močnejšo plinsko enoto, kot jo v Trbovljah načrtuje EFT. Koliko možnosti ima Zasavje, da bo leta 2013 na mestu stare elektrarne res stala plinska enota?
Res smo EFT jasno izrekli podporo. Jasno pa smo tudi povedali, da HSE svojega razvoja ne vidi v tej smeri. Zato se z Verbundom in Talumom pogovarjamo, da jim odstopimo delež v skupnem projektu, kjer imamo zdaj 45-odstotnega, v prihodnje pa ga bomo bistveno zmanjšali.
Torej odločitev EFT o gradnji okoli 200-megavatne enote v Trbovljah ni najboljša?
Plinske elektrarne so kot investicije najcenejše (trboveljsko ocenjujejo na približno 150 milijonov evrov, o. p.). Njihov ključni problem je zagotoviti si dovolj plina in po ceni, ki jo prenese tudi prodajna cena električne energije. To pa je v Sloveniji za zdaj težko. In v tem se skriva vzrok, zakaj HSE ni uvrstil plinskih enot med prednostne naloge. Problematiko plina v Kidričevem bo reševal avstrijski partner, ki že gradi eno takšno elektrarno na avstrijski strani in ima verjetno rešen problem oskrbe, skladiščenja in cene plina.
Ko sva že pri cenah; vodstvo TET je letos pri Rudniku Trbovlje-Hrastnik s pogajanji doseglo za kar 26 centov nižjo ceno premoga, kot je veljala lani, to je tri evre na gigadžul. Je to pohvalno?
Brez dvoma, saj to je tudi naloga poslovodstva.
Lahko zagotovite, da zaradi gradnje na 700 milijonov evrov ocenjene TEŠ ne bo nič manj investicij pri drugih subjektih v skupini HSE?
Ta investicija ne bo ogrozila drugih načrtov. V HSE smo naredili simulacijo denarnih tokov do leta 2025: drugi projekti bodo lahko tekli, seveda v kombinaciji z blokom 6. Del bo dolžniškega, del bo lastnega denarja. Seveda pri investicijah nikoli ni vse odvisno od enega: od TET ali od HSE, ampak tudi od naše lastnice in od papirjev. V TET je zadeva tako daleč, da jo bo z dosedanjimi investicijami mogoče relativno elegantno izpeljati. Verjetno bo v prihodnjih letih potrebna tudi dokapitalizacija TET, podobno kot v primeru TEŠ. Glede glavne investicije (obnove kurišča, o. p.) se bomo odločili, kot rečeno, letos, leta 2015 bomo obnovo začeli, to pa sovpade z začetkom obratovanja bloka 6 v Šoštanju.
Imate kakšno povratno informacijo o tem, koliko od želja, ki so jih Zasavci zapisali v energetski memorandum, je država upoštevala v nacionalnem energetskem programu?
NEP se šele pripravlja in bolj kot boste Zasavci agresivni, več vam bo uspelo uvrstiti vanj.