Bo banka EIB zahtevala trdnejša jamstva države za naložbo TEŠ 6?

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 02. 2013 Stran: 8

Termoelektrarna Šoštanj Bo banka EIB zahtevala trdnejša jamstva države za naložbo TEŠ 6? V Evropski investicijski banki (EIB) bodo še enkrat preverili, ali sta HSE in TEŠ sposobna izpolniti pogoje ki jih je država postavila v zameno za poroštvo pri 440-milijonskem posojilu.

Tudi včeraj, štiri dni po tistem, ko je Evropska investicijska banka (EIB) preložila odločanje o odobritvi črpanja 440 milijonov evrov posojila Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) za gradnjo bloka 6, uradno še vedno ni znano, zakaj se je banka odločila, da si vzame še mesec dni časa. Po neuradnih informacijah želi ponovno preveriti nekatere sume o okoljski in ekonomski vzdržnosti 1,3 milijarde evrov vrednega projekta, skrbi pa jo tudi trdnost državnih poroštev.

Po informacijah iz več virov upravni odbor EIB končne odločitve o posojilu za TEŠ 6 ni želel sprejeti zaradi več razlogov. Prvi je povezan z močnim pritiskom nasprotnikov projekta, ki se je še stopnjeval v zadnjih dneh. Poleg pisma dveh evropskih poslancev iz vrst zelenih, ki ga je podpisal tudi Lojze Peterle, in dopisov več nevladnih organizacij želijo v banki v prihodnjih tednih še enkrat preveriti tveganja, povezana z državnim poroštvom za projekt.

Pri tem naj bi jih skrbeli pogoji, ki jih bosta po pogodbi z državo morala zagotoviti TEŠ in njen lastnik Holding Slovenske elektrarne (HSE). Ta dva sta se namreč zavezala, da investicijska cena projekta ne bo presegla 1,3 milijarde evrov, da cena premoga za TEŠ 6 iz Premogovnika Velenje ne bo presegla 2,25 evra na gigajoule in da bo imel projekt zajamčeno stopnjo donosnosti. Nekateri v EIB naj bi tako jamstvo za posojilo, ki gaje država lani odobrila s posebnim zakonom, ocenili kot premalo trdno in preveč tvegano, njihovo mnenje pa je očitno delil tudi upravni odbor banke.

Levo Anton Rop, podpredsednik EIB Fotografija: Bojan Velikonja - Dnevnik.

Omenjena tveganja naj bi v prihodnjih tednih preučile službe EIB, kjer so - čeprav so prvo pogodbo s TEŠ podpisali že leta 2007 - v zadnjem letu dni očitno skrbno beležili vse pomisleke, povezane s projektom. Po poročanju Žurnala24 so v EIB prvotno vlogo TEŠ želeli celo zavrniti, a nam te informacije ob koncu tedna ni uspelo potrditi. Podpredsednik EIB Anton Rop nas je za komentar napotil na službo za odnose z javnostjo.

Izvedeli smo, da naj bi bili v banki zaskrbljeni tudi zaradi nove pobude za presojo ustavnosti poroštvenega zakona. To so konec meseca uradno vložili mali delničarji Premogovnika Velenje, njihov dopis pa je na ustavno sodišče 28. januarja uradno posredoval zdaj že nekdanji predsednik državnega zbora Gregor Virant.

Po informacijah iz več virov odločitev EIB ni povezana s preiskavo, ki jo v povezavi s TEŠ 6 zaradi suma korupcije pri izbiri dobavitelja (Alstoma) vodi evropski urad za boj proti prevaram (OLAF). Ta namreč, kot smo izvedeli, še ni končana.

Čeprav naj bi bila končna odločitev EIB znana v mesecu dni, HSE in TEŠ spet čaka nemalo težav, pri čemer gre znova pričakovati velike pogajalske pritiske Alstoma. Črpanje 440-milijonskega posojila je namreč ključno za financiranje projekta in pokritje dolgov do francoske korporacije, za kar je TEŠ najela posojila pri drugih virih. Po podatkih iz januarja Alstomove odprte terjatve do TEŠ znašajo od 150 do 180 milijonov evrov, rok za njihovo plačilo pa naj bi zapadel v prihodnjih dneh.