Iz NLB "radikalen" predlog Kranjcu
NatisniMedij: Delo (Aktualno) Avtorji: Nejc Gole Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Tor, 06. jun.. 2017 Stran: 3
Bančna sanacija France Arhar: Od komisije nismo dobili denarja, le zahteve
Ljubljana - »Potrdim lahko ta sestanek in predlog, da so razmere nevzdržne in da je morda čas za razmislek o tem ukrepu,« je nekdanji predsednik nadzornega sveta NLB Marko Simoneti odgovoril na vprašanje, ali sta leta 2012 s takratnim predsednikom uprave banke Božemjašovičem predlagala Marku Kranjcu, guvernerju Banke Slovenije, naj v največjo banko imenuje izredno upravo.
Tako je Simoneti včeraj odgovoril na vprašanje na parlamentarni preiskovalni komisiji, ki preiskuje vzroke za bančno sanacijo. »Kranjec je bil nekoliko presenečen zaradi radikalnosti tega predloga,« je še dejal.
Simoneti je poudaril, da bi bila potrebna dokapitalizacija NLB bistveno manjša, če bi jo država sanirala hitreje: »Menili smo, da ne pretiravamo in da potrebujemo več kapitala. Ta ocene so bile višje od tistih, ki so vodili državo.«
Kdo je odpovedal? Vsekakor tisti, ki bi morali banke dokapitalizirati, je odgovoril. Po eni strani so se poslabšale gospodarske razmere v Evropi, po drugi strani pa so se zaostrila evropska pravila o državni pomoči bankam. Na komisiji so govorili tudi o prodaji Mercatorja. Simoneti je pojasnil, da nadzorni svet NLB ni bil sklepčen za glasovanje o prodaji trgovca, saj se je več članov iz odločanja izločilo zaradi konflikta interesov. Tudi sam, ker je bil delničar Mercatorja. Slovenski člani nadzornega sveta so dali izjavo, da je prodaja dobro pripravljena in v korist banke. Prava je bila tudi cena; 221 evrov za delnico je namreč več kot 86 evrov, kolikor so prodajalci iztržili na koncu. »Na skupščini je bilo bolj ali manj jasno, da vlada ne bo potrdila prodaje,« je dodal.
Na komentar Janka Vebra (SD), da so zadolženi Mercator prodali še bolj zadolženemu Agrokorju, je Simoneti odgovoril, da so nadzorniki banke po zakonu o gospodarskih družbah zavezani NLB, ne pa slovenskemu kmetijstvu. »Na mikro ravni banke je bila to prava odločitev. 221 je več kot 86.«
Pred poslanci je pričal tudi France Arhar, nekdanji nadzornik NLB in guverner. Poudaril je, da je bil kapitalski trg pred krizo magnet za prebivalstvo in pravne osebe. Številna proizvodna podjetja so vlagala na kapitalski trg, da bi hitreje zaslužila. Banke pa so dajale kredite. Tako je bila leta 2007 kar 40-odstotna kreditna rast. Deleže na trgu sta po najvišjih cenah prodajala paradržavna sklada Kad in Sod. Na vprašanje, kakšen je neto bančni primanjkljaj, je potreben odgovor, koliko sta oba prodajalca zaslužila in kateri ocenjevalec je pravilneje ocenil vrednost premoženja; med njima je 1,5 milijarde evrov razlike, je poudaril Arhar. Ta je na poslanska vprašanja odgovoril tudi o sanaciji bank: »Slovenija ni primerljiva s Ciprom, saj nismo dobili denarja. Dobili smo samo zahteve.« Opozoril je, daje belgijska pomoč banki KBC državna pomoč, v Sloveniji pa je država lastnik bank: »Kot lastnik sem po domačem bančnem zakonu dolžan skrbeti za svojo lastnino. Evropska komisija pa me prepričuje, da ne smem. Vprašanje zato je, ali je po evropski logiki sploh dovoljena državna lastnina.« Arhar je poudaril, da so prakse po državah različne: »Najbolj moti, da enega obravnavaš tako, drugega drugače, predpisi pa so isti.«
